Piranske pešpoti - Seška pot

Približno sedem kilometrov dolga, krožna peš pot nas popelje od informacijskega centra v Portorožu, po Strmi poti, ki je resnično strma, in Senčni ulici, tudi ta ima veliko sence, do polotoka Seča, ki je poraščen z gozdom in oljčnimi nasadi, od koder je čudovit in spokojen pogled na Sečoveljske soline, Jernejev kanal in škver. Tam kjer stare ladje zopet zasijejo v vsej svoji nekdanji lepoti. 

Predno se z razgledne poti spustimo do škvera in se napotimo proti kampu Lucija, si velja ogledati tudi kamnite skulpture v Forma vivi. Na tem prostoru nastajajo že vse od leta 1961. V restavraciji Takamaka, ki mimogrede ni na rajskih Sejšelih, temveč v slovenskem kampu Lucija, si lahko privoščimo počitek ob dobri kavi ali pa čem drugem, izbira je velika pa tudi razgled na Portorož ni od muh. Od tu se ob portoroški marini, čez kanal Fazan, mimo portoroških vil, vrnemo na izhodišče pri avtobusni postaji Portorož.

Slikovita krožna Seška peš pot je zelo dobro označena.

Seška pot, krožna peš pot Portorož - Seča - Lucija - Portorož, je zelo dobro označena s kažipoti ali pa z manjšimi okroglimi znaki.

Pri bencinski črpalki, ob regionalni cesti Koper - Sečovlje, je Seška pot speljana skozi gozd

Naravni tunel na Seški peš poti

Oljčni nasadi na polotoku Seča. Olivnega olja nam ne bo manjkalo 😊

Zanimiva rastlina

Iz gozdnega predela Seče pridemo na razgledno pot s pogledom na Sečoveljske soline

Narava ustvarja, mi občudujemo 😍

Oljčni nasad

Pogled na Sečoveljske soline

Seška pot obdana z oljčniki

Jernejev kanal in Sečoveljske soline

Škver, restavriranje starih lesenih ladij. Tu je bilo tudi rimsko pristanišče. Ostanki njihovega pomola v obliki črke S so še vidni.

Pogled na portoroške hotele

Kamp Lucija, restavracija Takamaka in odlična kava

Drevored pinij pri portoroški marini

Kanal Fazan v Luciji

Seška krožna pohodna pot - zemljevid

Portoroške vile ob obali

Mogoče bi razpadajoči hotel, iz začetka 20. stoletja, nekdo obnovil in pokazal kako se je začel turizem v Portorožu. 


Podobno:

Od Lucije do rimskega pristanišča

Most na Soči, Juliana Trail in slikar Tone Kralj

Most na Soči je strnjeno naselje, ki je nastalo ob sotočju reke Soče in Idrijce. V 19. stoletju se je kraj imenoval Sveta Lucija na Mostu. Ime so večkrat spreminjali. Od leta 1952. se imenuje Most na Soči.

Staro trško jedro je nastalo ob cerkvi sv. Lucije, ki so jo začeli zidati okoli leta 1584. Večkrat poškodovano cerkev so nazadnje prenovili, med letom 1929. do 1940., v sodelovanju s slovenskim slikarjem Tonetom Kraljem. Cerkev je okrasil s freskami in slikami. Tudi kipi so narejeni po njegovih predlogah. Freske v prezbiteriju prikazujejo življenje sv. Lucije. Ladjo krasijo monumentalne slike križevega pota. Večino teh slik je Tone Kralj ustvaril v Benetkah, kjer je študiral arhitekturo. Tja se je umaknil iz strahu, da ga fašisti ne bi izgnali, kajti na svojih slikah je zvesto uporabljal slovenske nacionalne barve, kar so omenjeni tudi zaznali.

Cerkev sv. Lucije je znamenitost Mosta na Soči in vredna ogleda. Nahaja se ob novi pohodniški poti Juliana Trail. Tu se konča 10 etapa in začne 11, ki nas popelje po slikoviti ravninski poti vse do Tolmina. 

Po Mostu na Soči je speljana zanimiva kulturnozgodovinska pot. Dobro označena pot, še lažje jo najdemo z vodnikom Čez Most po modrost. Večino te sem ujela v svoji foto zgodbi:

Lunete v prezbiteriju krasijo slike Toneta Kralja. Pripovedujejo zgodbo o življenju sv. Lucije

Osem slik sv. Lucije, ki krasijo prezbiterij, je Tone Kralj naslikal v Benetkah, leta 1940. V Benetkah je študiral arhitekturo.

Tudi 14 postaj križevega pota je nastalo v Benetkah.

Tone Kralj, Križev pot, Jezus obsojen

Župnijska cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči, je danes triladijska cerkev s prezbiterijem in tremi oltarji ter zvonikom. Od leta 1929. do 1940. jo je urejal in poslikal slikar, kipar in arhitekt Tone Kralj

Banjasti obok v prezbiteriju je Tone Kralj poslikal s svetnicami in svetniki pred božjim prestolom.

Oltarna slika Matere božje v levem stranskem oltarju. Tone Kralj jo je naslikal leta 1928.

Blagoslov sv. Valentina je prva slika za cerkev sv. Lucije. Nastala je leta 1927, ko je Tone Kralj začel z načrti za obnovo cerkve.

Kor z orglami in sv. Ciril in sv. Metod na oboku

Kip sv. Ane z malo Marijo. V cerkvi sv. Lucije je nekaj kipov, ki so nastali po načrtih Toneta Kralja

Župnijska cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči. Prvotno cerkev so začeli graditi okoli leta 1584. Posvetili so jo leta 1612. Med prvo svetovno vojno, septembra 1915. je bila močno poškodovana. Danes je lepo obnovljena in lahko rečemo, da je prava mala galerija slikarja, kiparja in arhitekta Toneta Kralja.

Cerkev sv. Lucije v Mostu na Soči je bila sprva gotska. Danes so vidne visoke, zašiljene gotske okenske odprtine.

Luneta z Jezusom nad glavnim vhodom v cerkev sv. Lucije

Na pročelju cerkve sv. Lucije je vzidana plošča z datumom 24. junij 1612, ko je bila cerkev posvečena.

Po Mostu na Soči vodi tudi Kulturnozgodovinska pot, Čez Most po modrost. V nišah so razstavljene replike predmetov iz različnih obdobij, ki so jih tu našli arheologi. Na fotografiji je replika glinastega ometa, ki je krasil notranje stene hiš bogatejših lastnikov iz obdobja 6. - 4. stoletja pr. n. št.

V podpornem zidu starega župnišča so našli del rimskega posvetilnega oltarja z latinskim napisom. Umeščajo ga v 2. stoletje.

Na poti do cerkve sv. Lucije je niša z repliko grškega sovjega skifosa iz 5. stoletja pr. n. št. Najdba kaže na trgovanje domačinov z Grki. Originalno globoko skodelico za vino hrani Tolminski muzej. 

Po stopnicah v najstarejši del Mosta na Soči s cerkvijo in replikami zanimivih arheoloških najdb

V hiši Most na Soči 37 se je, 27. oktobra 1883, rodil slovenski pisatelj in pesnik Ivan Pregelj. Leta 1967. so nad glavni vhod vzidali spominsko ploščo.

Avtoportret pisatelja Ivana Preglja v niši pod hišo v kateri je preživel mlada leta.

Med prvo svetovno vojno je bila Sveta Lucija, tako se je imenoval Most na Soči, večji del porušena. Italijani so po vojni hiše obnovili v svojem slogu-

Most na Soči je dobil ime leta 1952. Pred tem se je naselje imenovalo Sveta Lucija

Pogled na jezero, ki je nastalo leta 1938. Ko so gradili jez v Podselu, je voda zalila strugi Soče in Idrijce in nastalo je sedem kilometrov dolgo jezero, ki je danes prava turistična atrakcija

Velika hiša s terasami in balkoni na Gorenjem koncu v Mostu na Soči, je bila dom družine Munih. Danes najbolj poznamo dirigenta Marka Muniha. Prvotno hišo je zgradil njegov praded leta 1850. kot je ponosno napisano na pročelju. V hiši je bila trgovina z mešanim blagom in pivnica. Hišo kot jo vidimo danes, je zgradil dirigentov ded, saj je bila prvotna v prvi svetovni vojni porušena. Z vojno odškodnino je nastala nova, velika hiša, ki dominira nad glavno cesto v Mostu in je ne moreš zgrešiti.

Most na Soči

Strnjen niz hiš ob glavni cesti Ljubljana - Tolmin in naprej po slikovitem Posočju.

Zgradba gostilne Vuga je bila v 19. stoletju nadstropna hiša. Po prvi vojni, ko je bila močno poškodovana, so jo obnovili in nadzidali. V njej se je rodil pisatelj, urednik, dramaturg, Saša Vuga (8. februar 1930. Most na Soči - 25. december 2016. Ljubljana) 

Hotel Lucija v Mostu na Soči

Najstarejši del Mosta na Soči, nad reko Idrijco, ki se tu izlije v Sočo

Jezero Most na Soči in pogled na vasico Modrej. Nad vasjo se dviga gora Senica

Posoška roža

Po jezeru pluje turistična ladjica Lucija

Postaja, danes samostojno manjše naselje, do leta 1937. pa del Mosta na Soči. Most čez reko Idrijco, ki so ga dokončali decembra 1905. in spomenik padlim v prvi svetovni vojni iz leta 1917.

Monumentalni spomenik padlim avstro-ogrskim vojakom XV. korpusa. Postavili so ga leta 1917. 

Železniška postaja Most na Soči stoji v naselju Postaja, ob reki Idrijci. Zgradili so jo na začetku 20. stoletja in je edina železniška postaja za zgornje soško dolino. Do nekaj let po drugi svetovni vojni se je imenovala Sv. Lucija - Tolmin. 

Železniška postaja Most na Soči, na bohinjski progi. 


Povezano, foto zgodbe iz Tolminskega:

Juliana Trail - Etapa 11 - Most na Soči - Tolmin

Tolmin, od pekla do raja

Spominska cerkev Svetega Duha v Javorci

Vir:

Miha Mlinar, Čez Most po modrost, Kulturnozgodovinska pot po Mostu na Soči, 2005

Register NKD

tol-muzej.si

informativne table

zupnija-most-na-soci.rkc.si