V Nazarje h klarisam

Popotovanje od nekdanjega benediktinskega samostana v Gornjem Gradu do reda sester klaris in frančiškanov v Nazarjah. Vmes smo se ustavljali ob reki Dreti, ob številnih vodnih virih, ki so nekoč poganjali tudi mline. V Kropi pri Gornjem Gradu je med vojno delovala tudi partizanska tiskarna.

Obiskali smo tudi ranč Veniše v Lačji vasi. Po kosilu v restavraciji smo si ogledali živali. Čudovite konje. Nekateri tekmujejo v preskakovanju ovir. Poleg konj pa na ranču domujejo še poni, ki se rad "čoha", kozliček s katerim sta najboljša prijatelja in par osličkov. 💜

Poslovili smo se od živali in prijaznih lastnikov in se odpravili v Nazarje. Ob gradu Vrbovec se Dreta izlije v Savinjo in tu se Zadrečka dolina konča. Grad Vrbovec se v pisnih virih prvič omenja leta 1248., kot posest oglejskega patriarha. Leta 1615. postane posest ljubljanskih škofov in dobi obliko kot jo poznamo danes. Ime je dobil po vrbah, ki so ga obkrožale. Danes je v gradu Muzej gozdarstva in lesarstva z zanimivim prikazom nič kaj lahkega življenja in dela nekdanjih gozdarjev. V gradu domuje tudi nekaj lokalnih društev, v najlepši del s pogledom na sotočje Drete in Savinje pa je umeščen gostinski lokal.

Nad gradom Vrbovec, na vzpetini Gradišče, dominira frančiškanski samostan s cerkvijo Matere božje. Kompleks so začeli graditi leta 1635. Samostan so dokončali leta 1639., cerkev pa leta 1661. Samostan si delita moški in ženski red. Še posebej nam je bil zanimiv slednji in edini tak samostan v Sloveniji. To so sestre klarise ali bolj natančno Red ubogih sester svete Klare. Klarise so se zaobljubile uboštvu in samoti. Njihovo življenje mineva v molitvah in prepevanju hvalnic vsemogočnemu bogu. Nekaj časa jim ostane za počitek, delo na vrtu in zabavo, kamor spadajo ročna dela. Z zunanjim svetom nimajo stika, razen nujnih zadev, kot je obisk zdravnika.

Verniki lahko prisluhnejo njihovim molitvam in petju, v zunanji kapeli. Klarise lahko slišijo, vendar jih ne vidijo. Obiskovalce sprejmejo v govorilnici, kjer so klarise za kovinsko ograjo. Tako je tudi nam predstojnica povedala nekaj o vsakdanu klaris. Prav nič se ne dolgočasijo, tako življenje so sprejele, častijo in molijo k vsemogočnemu Bogu. Večkrat na dan pa molijo tudi za vse nas in tako smo pomirjeni odšli domov. 😎

Zunanji vrt samostana sester klaris v Nazarjah. 

Slika sester klaris v zunanji kapeli, ki je namenjena obiskovalcem. Po zvočniku se sliši njihova molitev in petje. Klarise so zaprisegle tudi samoti in z zunanjim svetom nimajo veliko stika razen najnujnejših.

Križev pot na lesu

Detajl zgradbe frančiškanskega samostana v Nazarjah. 

Notranje dvorišče frančiškanskega samostana z vodnjakom, Samostan so zgradili med letom 1635. do 1639.

Glavni oltar je nastal leta 1885. Izdelan je iz belega marmorja in je delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Freske za oltarjem so delo slikarja Matije Bradaška.

Stranski oltar sv. Barbare. Oltarna slika, olje na platnu, je delo Valentina Metzingerja, 1752. Njegova je tudi slika, sv. Lucije, v atiki

Stranski oltar sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja reda frančiškanov. V atiki je upodobljena sv. Trojica. Slika je delo Valentina Metzingerja, 1751.

Stranski oltar sv. Florijana, zavetnika gasilcev ... Oltarna slika, iz leta 1828., je delo slovenskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (15. junij 1749. Kropa - 9. februar 1834. Ljubljana)

Stranski oltar sv. Antona Padovanskega. Ob njem sta kipa zavetnikov frančiškanov: sv. Ludovik IX., francoski kralj in sv. Elizabeta Ogrska. V atiki je slika Valentina Metzingerja, sv. Peter kleči pred križem, 1755.

Orgle iz leta 1763.

Oltar sv. Nikolaja oziroma Miklavža. Oltarno sliko je ustvaril Matija Bradaška, leta 1889.

Cerkvene klopi so iz leta 1897.

Vitraj s podobo Jezusa

Križev pot naj bi naslikal Matija Bradaška

Samostanski vrt tudi pred samostanom 😊

Na griču Gradišče so leta 1635. frančiškani začeli graditi samostan in samostansko cerkev Matere božje. Desno od cerkve domujejo sestre klarise, za cerkvijo pa frančiškani. Gradnja cerkve je bila zaključena leta 1661.

Grad Vrbovec se prvič omenja leta 1248. kot gospostvo oglejskega patriarha. Današnjo podobo je dobil leta 1615. ko postane lastnica ljubljanska škofija. Med lastniki gradu se omenjajo tudi Celjski grofje in Habsburžani.

Vhod na dvorišče gradu Vrbovec. Na vzpetini Gradišče, nad reko Dreto frančiškanska cerkev Matere božje.

Na dvorišču gradu Vrbovec stoji novodobna skulptura, ki predstavlja kozoroga.

Grad Vrbovec stoji ob sotočju reke Savinje in Drete v Nazarjah. Ime je dobil po vrbah, ki so ga nekoč obdajale.

Sotočje reke Savinje in Drete v Nazarjah

V traktu, ki stoji ob cesti ima danes svoje prostore Muzej gozdarstva in lesarstva

S skorjo drevesnega debla so nekoč gozdarji pokrili svoje začasno bivališče v gozdu.

Skorjevka, začasno bivališče nekdanjih gozdarjev

Povirje reke Drete v Kropi pri Gornjem Gradu

Živahen potok je nekoč poganjal mlinska kolesa

Hiška je na dvorišču nekdanjega mlina v Kropi pri Gornjem Gradu. V njej je med drugo svetovno vojno delovala partizanska tiskarna. Tiskarna je bila v rovu hriba za hiško.

Spominska plošča o delovanju partizanske tiskarne

Stanovanjska hiša z mlinom, ki so jo zgradili v drugi polovici 19. stoletja. 

Osrednji del stanovanjske hiše s secesijskim okrasjem

Leseni portal z lesenimi vrati, vhod v mlin iz druge polovice 19. stoletja. Mlin že nekaj let ne deluje več, tudi čudoviti stanovanjski del je zapuščen in sameva.

Ranč Veniše v Lačji vasi, občina Nazarje. Konji se igrajo tri v vrsto in osredotočenost na levo 😍

Najboljša prijatelja, poni in kozliček 💚

Tudi osliček biva in uživa v Lačji vasi, na ranču Veniše 💜

Žena od zgoraj omenjenega oslička, simpatična 💛

Gostišče in hotel na ranču Veniše v Lačji vasi, Nazarje


Povezano, izleti po Sloveniji, Zadrečka dolina:

Čez Črnivec v Novo Štifto in Gornji Grad (1.del)

Vir:
Nazarje, Slovenski Nazaret, Založba Brat Frančišek, Ljubljana, 2006
Brošura: Nazarje, Občina Nazarje, 2008

Žužemberk, središče Suhe krajine

Kratek premor na našem enodnevnem potepanju po Dolenjski, smo naredili v Žužemberku. Izkoristila sem ga za ogled starega trškega jedra, ki se je razvilo ob mogočnem srednjeveškem gradu, na strmih skalah nad reko Kolpo. Od tu je lep pogled na naravno znamenitost reke, to so lehnjakovi pragovi, ki tvorijo manjše rečne slapove.

Ob Kolpi je nekdaj stalo kar nekaj mlinov in žag. Ostanki enega stojijo pod žužemberškim gradom še danes. Nekoč mogočna domačija z mlinom in žago, je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval vse do leta 1980. žaga pa je nehala obratovati konec druge svetovne vojne.

Po ogledu "starin" in starejših trških hiš so na vrsti še novodobne pridobitve. Pred novejšo mestno hišo, nasproti gradu, so leta 2014. začeli urejati zanimiv Park slavnih Suhokranjcev. Med njimi so taki, ki so se tu rodili ali imajo tu korenine pa tudi tisti, ki so tu v določenem obdobju delali. Eden takih je bil znameniti slovenski telovadec Leon Štukelj. Med drugo svetovno vojno je na sodišču delal kot sodnik.

Iz Žužemberka nas je pot vodila v prestolnico Dolenjske, v Novo mesto.

Stari grad Žužemberk, stari nedelujoči mlin in mladi kuža 💜

Stari del Žužemberka in rahlo strma pot h reki Krki

Nekoč mogočna stanovanjska zgradba z mlinom in žago je bila zgrajena konec 18. stoletja. Mlin je deloval do okoli leta 1980, žaga pa do leta 1945. 

Lehnjakovi pragovi na reki Krki, pod gradom Žužemberk

Staro naselje Žužemberk se je razvilo ob srednjeveškem gradu, ki stoji na skalnati plošči nad reko Krko. Rokav reke, ki je nekoč poganjal mlin in žago.

Sprehajališče ob Krki

Dvonadstropna hiša na Grajskem trgu 34 ima na kamnitem portalu letnico 1878.

Detajl vhodnega, kamnitega portala z rahlo obledelo poslikavo. Na sklepniku je letnica 1878 in inicialki EP

Grajski trg v Žužemberku in Park slavnih Suhokranjcev. Med dvema hišama, iz sredine 19. stoletja stoji novodobna občinska stavba.

Park znanih Suhokranjcev. Na desni je knez Janez Vajkard Auersperg, prebivalec gradu Žužemberk (1615. grad Žužemberk - 1677. Ljubljana). Na levi strani je dr. Franc Grivec, teolog in prevajalec (1878. Veliki Lipovec pri Žužemberku - 1963. Ljubljana)

Park znanih Suhokranjcev: na desni strani pravnik, telovadec in dobitnik olimpijskih medalj, Leon Štukelj (1898. Novo mesto - 1999. Maribor). Leon Štukelj je med drugo svetovno vojno, v Žužemberku, nekaj časa služboval kot sodnik. Na levi strani je alpinist Tomaž Humar (1969. Ljubljana - 2009. Nepal). Tomaž Humar je imel, po mamini strani, korenine v Suhi krajini. (dolenjskilist.si)

Grajski trg se nadaljuje v istoimensko ulico s strnjenim nizom nadstropnih hiš, na obeh straneh

Reka Krka in leseni Tomažev most, zgrajen na začetku 19. stoletja. Zdaj obnovljen znova povezuje dva bregova reke

Detajl nadstropne hiše na Grajskem trgu s kamnitim polkrožno zaključenim portalom in oknom s profilirano kamnito obrobo. Na sklepniku je letnica 1789.

Reliefni grbi nekdanjih plemiških prebivalcev gradu Žužemberk.

Litoželezni vodnjak iz katerega kače bruhajo vodo 😎

Okrogli stolp gradu Žužemberk

Lehnjakovi pragovi na Krki in pogled na novejši del Žužemberka.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Vir: zuzemberk.si

Register NKD

dolenjskilist.si