Prikaz objav z oznako umetnostna zgodovina. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako umetnostna zgodovina. Pokaži vse objave

nedelja, 21. julij 2019

Planina pri Rakeku

Baročna cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku, je prava mala umetnostna galerija. Njeno notranjost so okrasili slovenski baročni slikarji: Matevž Langus, Anton Cebej in Janez Wolf ter avstrijski slikar in freskant Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein vitez. Zelo dolgo ime slednjega bomo skrajšali v Goldenstein.  Poznamo ga po Prešernovem portretu, ki ga je, leta 1850, naslikal po spominu. Goldenstein je med leti 1837. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. Veliko je hodil po Sloveniji in v slogu velikega Valvasorja, slikal in risal slovenske znamenitosti, naravo in kraje.

Poleg del naštetih slikarjev v cerkvi in zunaj nje, najdemo umetnine, ki so nekoč krasile kapelo ob gradu Hošperk (Haasberg). Ta je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Na žalost so ga med drugo svetovno vojno požgali z vso opremo vred. Očitno so rešili samo nekaj stvari iz kapele.

Planina pri Rakeku je dolgo, razpotegnjeno naselje, ki leži na robu Planinskega polja. Sestavljajo ga Dolnja in Gornja Planina ter Kačja vas. Cerkev sv. Marjete, ki varuje čudovite baročne umetnine, stoji v Dolnji Planini.

Slovenija, Notranjska
Baročna cerkev sv. Marjete, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena leta 1771. Prosto stoječi zvonik ob njej je sto let starejši in je bil prvotno obrambni stolp.
Zvodnik s piramidasto streho je iz leta 1671. Sprva je bil obrambni stolp. Ohranjene so gotske odprtine in strelne line. 
Vhodni, kamniti, baročni portal
Nad stranskim vhodom v cerkev je niša v katero so postavili kamnite kipe Jezusa, sv. Petra in sv. Pavla. Kipi so nekoč stali v kapeli gradu Hošperk (Haasberg), ki je bil v lasti plemiške družine Windischgratz. Grad oziroma dvorec so v drugi svetovni vojni požgali. Danes so ostale samo še ruševine.
Znamenje Križani, ob stranskem vhodu, je iz leta 1869. V novejšem času so ga temeljito restavrirali. 
Na obeh straneh glavnega portala sta ločno izdelana mozaika, ki sta prav tako del nekdanje kapele na gradu Hošperk - Haasberg. Na enem mozaiku je podoba sv. Elizabete.
Na drugem ločnem mozaiku pa je podoba sv. Alojzija.
Stara nagrobna plošča vgrajena v cerkveno obzidje
Nagrobna plošča iz druge polovice 19. stoletja
Nagrobna plošča s kamnito posodo s pokrovom v niši
Freske na oboku prezbiterija so iz leta 1840. Naslikal jih je avstrijski slikar in freskant Goldenstein (1807-1878)
Iluzionistični veliki oltar. Slika sv. Marjete je delo slovenskega baročnega slikarja Matevža Langusa (1792-1855). Ostalo je s freskami opremil avstrijski slikar Goldenstein, ki je med leti 1834. do 1867. živel v Ljubljani in delal kot učitelj risanja. 
Baročna spovednica. Cerkev sv. Marjete v Planini pri Rakeku ima bogato opremo iz 18. stoletja.
Sv. Rozalija, zavetnica proti kugi. Atribut lobanja ali križ.
Božji grob. 
Stari nabiralnik donacij
Marijina zaroka, slika iz leta 1773, je delo slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja (1722-po 1774)
Krstilnica in Jezusov krst
Ecce homo
Prižnica
Slovenski baročni slikar Janez Wolf (1825-1884) je ustvaril sliko z naslovom Kristus se prikaže sv. Antonu. Slika je nastala leta 1863. in krasi enega od stranskih oltarjev.
Orgle in ena od postaj križevega pota
Kropilnik in cerkvene klopi iz 18. stoletja
Mogočna domačija in nekdanja furmanska postaja iz 18. stoletja stoji pri župnijski cerkvi sv. Marjete v Planini. Od leta 1996. je v hiši Duhovni center.
Gospodarsko poslopje z arkadnim pritličjem iz 18. stoletja.


Enodnevni izlet na Notranjsko:

Tabor v Cerknici

Lepota poslikanih lesenih stropov

Grad Snežnik in Žerovnica na Notranjskem


Vir:
Voden ogled
zupnija-planina-pri-rakeku.rkc.si
svetniki.org
Register NKD

petek, 12. julij 2019

Solčavska Marija

Solčava, čudovita alpska vasica, je leta 1944. doživela kruto usodo. Ob koncu druge svetovne vojne, jo je agresor požgal in tako uničil številne domove. Kot po čudežu se je požigu izognila cerkev Marije Snežne, ki še danes stoji na vzpetini v strnjenem delu starega vaškega jedra Solčave. Do nje se lahko povzpnemo po osemdesetih stopnicah ali pa po bolj položni poti, mimo župnišča in kapelic.

Današnja gotska cerkev je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja, na prostoru nekdaj romanske cerkve. Pozno gotska cerkev Marije Snežne ima eno ladjo in prezbiterij z glavnim oltarjem, ki je delo kiparja in podobarja Andreja Cesarja (1824-1885). V atiki oltarja domuje znamenita Solčavska Marija. Kipec sedeče Marije z Jezusom umeščajo v sredino 13. stoletja. Kupola prezbiterija je rebrasto obokana, poslikana in okrašena s številnimi sklepniki.

Cerkev so nekoč krasile srednjeveške freske, ki so jih na veliko žalost, v drugi polovici 19. stoletja prekrili z beležem. Okoli leta 1891. je cerkev na novo poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni. Križev pot je leta 1760. naslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger (okoli 1720. Rogatec - po 1787).

Ob cerkvi stoji obnovljena pokopališka kapela sv. Ane s častitljivo letnico 1610.

Slovenija, Štajerska
Gotska cerkev Marije Snežne v Solčavi je bila zgrajena med leti 1461. do 1485. Do nje vodi osemdeset stopnic.
Slovenija, Štajerska
Vhodni, kamniti portal cerkve Marije Snežne v Solčavi
Slovenija, Štajerska
Freska na pročelju cerkve Marije Snežne
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Stranski portal cerkve Marije Snežne
Slovenija, Štajerska
Visoko gotsko okno  s poslikanim robom
Slovenija, Štajerska
Sv. Jožef, freska na pročelju cerkve Marije Snežne.
Slovenija, Štajerska
Cerkev Marije Snežne v Solčavi je iz druge polovice 15. stoletja. Zvonik so zgradili kasneje, leta 1710.
Slovenija, Štajerska
Visoko gotsko okno
Slovenija, Štajerska
Nizko gotsko okno s krogovičjem. 
Slovenija, Štajerska
Rebrasto obokana kupola v prezbiteriju krasijo cvetlični motivi in številni sklepniki na rebrih
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar v prezbiteriju je ustvaril kipar in podobar Andrej Cesar, ki je živel v Mozirju. V atiki oltarja je kipec Solčavske Marije.
Slovenija, Štajerska
Pogled, skozi gotski prehod slavoločne stene, v prezbiterij cerkve Marije Snežne.
Slovenija, Štajerska
Kamniti portal zakristije
Slovenija, Štajerska
Lesena prižnica
Slovenija, Štajerska
Del ohranjene srednjeveške freske iz 15. stoletja, ki so jo med obnovo, našli pod beležem
Slovenija, Štajerska
Cerkvena tla so iz solčavskega marmorja ali bolj učeno, iz logarskega apnenca. 
Slovenija, Štajerska
Umetelno izdelan pokrov krstilnika, na vrhu krst Jezusa
Slovenija, Štajerska
Orgle
Slovenija, Štajerska
Procesijski kip sv. Ane. Na zidu Križev pot iz leta 1760. Ustvaril ga je slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger iz Rogatca.
Slovenija, Štajerska
Sv. Jurij z zmajem
Slovenija, Štajerska
Krst Jezusa?
Slovenija, Štajerska
Ladjo je poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, leta 1891. 
Slovenija, Štajerska
Sv. Jožef, pod njim solčavska cerkev Marije Snežne
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Kamnite stopnice, ki vodijo na kor in kropilnik
Slovenija, Štajerska
Kapela sv. Ane, ob cerkvi Marije Snežne, je iz leta 1610. Streho z zatrepom krasi z lesom obložen stolpič. 
Slovenija, Štajerska
Vhod v kapelo sv. Ane iz leta 1610.
Slovenija, Štajerska
Kapela sv. Ane ima, poleg strešnega stolpiča, še čudovito frčado pokrito s stožčasto strešico.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009




Vir: voden ogled
solcava.si, Strategija trajnostnega razvoja TO Solčavsko (2011-2015)
Aleksander Videčnik, Po Gornji Savinjski dolini, 1978