Crngrob in cerkev Marijinega oznanjenja

Crngrob je razložena vasica, v bližini Škofje Loke, na Gorenjskem. Na majhni vzpetini, nad vasjo, je pravi kulturno, umetniški in zgodovinski spomenik, državnega pomena. To je cerkev Marijinega oznanjenja, s čudovitimi zlatimi oltarji in srednjeveškimi freskami, ki jih najdemo tudi na pročelju cerkve. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je nastajala in spreminjala svojo podobo od konca 13. stoletja pa vse do sredine 19. stoletja. Sprva enoladijska cerkev, se je tekom stoletij, razširila v troladijsko.
Iz nizkega in temnega ladijskega dela cerkve, vstopimo skozi slavolok, v visok in svetel prezbiterij. Dvoranski prezbiterij, je prav gotovo eden lepših, če ne celo najlepši, pri nas. Krasi ga ogromen zlati oltar, ki je posvečen Mariji, na njem pa je okoli sto različnih kipov in kipcev. Tudi zvezdasto obokan in poslikan strop, jemlje dih, prav tako pa tudi kor z orglami, ki so bogato baročno okrašene.
Do cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, vodi tudi danes romarska pot, ki se prične v Škofji Loki. Danes je to tematska peš pot, ki se imenuje Peš v Crngrob. Na poti so številne stare kapelice in znamenja. (zloženka, Peš v Crngrob)

Crngrob je vasica v občini Škofja Loka. 

Mali kozolec. Slikovita pot, na vrh manjše vzpetine, kjer stoji umetnostni spomenik, z veliko začetnico. Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, s čokatim zvonikom, ki ga pokriva čebulasta streha

Baročna freska, sv. Krištofa, z Jezusom na rami, na cerkvenem zvoniku, je iz 19. stoletja

Gotsko okno in poslikan rob cerkvenega pročelja.

Kamniti, okrogli vodnjak z lesenim kolesom in pokrit s stožčasto streho, je iz 19. stoletja. Stoji pred cerkvijo Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Dobro ohranjene srednjeveške freske, krasijo zunanjo fasado. Freske so iz sredine 14. stoletja in predstavljajo Kristusov pasijon. 

Freska trpečega Kristusa, okoli njega pa so naslikane stvari, ki jih ob nedeljah, na gospodov dan, ne smeš početi, kajti v nasprotnem, si v hudem grehu. Nastala je v drugi polovici 15. stoletja. Freska se imenuje "Sveta Nedelja" naslikal pa naj bi jo, slikar Janez Ljubljanski.

Gotski kamniti portal

Zanimive konzolne obrazne maske

Eden od šestih stranskih oltarjev in najstarejši med njimi, v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, je posvečen sv. Ahacu

"Zlati oltar" v srednji ladji s kipoma sv. Uršule in sv. Neže

Glavni baročni "zlati oltar", v dvoranskem prezbiteriju, je milo rečeno, ogromen. Posvečen je Mariji. Vsebuje skoraj sto kipov in je največji zlati oltar na Gorenjskem. Zlati oltarji so narejeni iz lesa in so pozlačeni. 

Zvezdasto obokan in poslikan strop dvoranskega prezbiterija

Srednjeveška freska v stranski ladji, predstavlja skupino svetnic. Freske so bile prebeljene, leta 1935. jih je odkril in restavriral slikar Matej Sternen. Na tramu visi ogromno rebro Ajdovske deklice, ki je živela v bližnjih gozdovih. Legenda pravi, da je tlačanom pomagala graditi cerkev. Ko je bila cerkev končana, je velika deklica umrla. Tlačani so jo pokopali v gozdu, še prej pa so ji vzeli rebro in ga obesili v cerkvi. 

Baročni "zlati oltar" sv. Helene in relief Najdenje križa

Korna klop v dvoranskem prezbiteriju

Kor in orgle z bogatim baročnim okrasjem. Orgle so iz leta 1743.

Stranski baročni, zlati oltar sv. Martina, z letnico 1680. Zgoraj levo, je delček srednjeveške freske, sv. Jožef pri kuhanju kaše

Križev pot je naslikal kranjski slikar Leopold Layer

Cerkev v Crngrobu je triladijska, z gotskimi oboki in dvoranskim prezbiterijem

Gorenjski nagelj krasi police na oknih hiš v Crngrobu

Rožni vrt v Crngrobu

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro

4. Škofja Loka, grad in Loški muzej

Vir: Voden ogled z umetnostno zgodovinarko

zloženka Crngrob

Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči v Škofji Loki

Preden smo se podali na sprehod po srednjeveški Škofji Loki, smo si ogledali župnijsko cerkev sv. Jakoba, na Cankarjevem trgu. Malo umaknjena od glavnega mestnega vrveža, stoji cerkev, s čudovitim rebrasto obokanim stropom, ki ga krasijo kamniti sklepniki in poslikana polja. Cerkev je dvoranska, saj je sestavljena iz treh, podolžnih ladij, ki imajo enako visok strop. Novo cerkev, današnja ladja, so zgradili leta 1471, prezbiterij pa precej kasneje, na začetku 16. stoletja.
Posebnost cerkve sv. Jakoba, so luči, ki so jih izdelali po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. Začeli so jih izdelovati v ljubljanski pasarski delavnici, leta 1954. Prve luči so obesili v prezbiterij, tiste v cerkveni ladji pa nekoliko kasneje, a po arhitektovi smrti. Res so nekaj posebnega in prav vsaka luč je drugačna. Cerkev vredna ogleda.

Oboke krasijo kamniti sklepniki z različni motivi. Na velikih sklepnikih, v središču osmerokotnikov pa so svetnice in svetniki, grbi plemiških družin, zavetniki ... Strop cerkve krasijo tudi številne in po obliki različne luči, arhitekta Jožeta Plečnika.

Osmerokotni zvezdasti obok se pojavi v sredini 15. stoletja pa vse do 17. stoletja. Sklepniki, rebra in reliefi, so narejeni iz kamna.

Cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki, je dvoranska cerkev, kar pomeni, da so vse podolžne ladje, grajene z enako visokim stropom. Ladijski del cerkve so zgradili okoli leta 1471, prezbiterij pa šele v začetku 16. stoletja

Stranski oltar sv. Katarine

Kamniti sklepnik na levi, predstavlja grb freisinškega škofa. Spoznamo ga po motivu črnca. Predvidevam, da je na desni strani, sv. Peter, glede na to, da drži v roki ključ in knjigo. 

Kor z orglami in čudoviti. zvezdasto obokani strop, ki na kamnitih sklepnikih pripoveduje zgodbe iz loške zgodovine.

Križno obokan strop ima tudi številne barvite sklepnike, na katerem so upodobljene svetnice in svetniki, zavetniki, simboli cehov, škofovski pa tudi družinski grbi. Na tem je sv. Katarina in ena izmed mnogih Plečnikovih luči, s katerimi je arhitekt opremil župnijsko cerkev sv. Jakoba, v Škofji Loki.

Razpelo v krogu, ki stoji ob stranskem oltarju, je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Enako tudi čudovite luči, ki visijo v prezbiteriju

Tabernakeljski glavni oltar, v prezbiteriju, z osrednjim kipom sv. Jakoba, ki je zavetnik župnije.

Čudovit, neogotski tabernakelj, je bil prestavljen iz prezbiterija. Danes stoji na stranskem oltarju, ki je posvečen Kristusu na Oljski gori.

Božji grob

Krstilnica in Božji grob, iz podpeškega in hotaveljskega marmorja. Načrt je izdelal arhitekt Jože Plečnik, vse skupaj pa so postavili, po Plečnikovi smrti, leta 1961. 

Slikar in restavrator, Matej Sternen, je leta 1931, odkril in restavriral nekaj poslikanih obočnih polj. Pri tem je odkril letnico 1471. Originalno ohranjenih, poslikanih polj je malo in so obrobljena z rdečim suličastim ornamentom. Ostala polja so poslikali po letu 1931.

Luči, za katere je načrt izdelal arhitekt Jože Plečnik, so začeli izdelovati v ljubljanski delavnici, leta 1954. Prve so postavili v prezbiteriju. Tiste, v cerkveni ladji pa so postavili po arhitektovi smrti.

Plečnikova, stenska luč

Spovednica

Stenska, Plečnikova luč, v cerkvi sv. Jakoba, v Škofji Loki

Gotsko okno z vitražem in Plečnikova stropna luč

Župnijska cerkev sv. Jakoba, stoji na Cankarjevem trgu, v Škofji Loki.


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Vir: vodenje umetnostne zgodovinarke
France Štukl, Iz zgodovine cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki, Loški razgledi 11, dlib.si

Cerkev sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki

Stara slovenska vas Suha pri Škofji Loki, na Gorenjskem, poseduje tak biser, da po moje, tja hodijo na romanje, vsi umetnostni zgodovinarji in zgodovinarke pa še vsi laični ljubitelji umetnosti in vsega lepega.
Ta biser je cerkvica sv. Janeza Krstnika oziroma, bolje rečeno, njen dvoranski prezbiterij z zelo dobro ohranjenimi srednjeveškimi freskami Jerneja iz Loke. Križno obokan strop, stene in slavolok, vse je poslikano do zadnjega milimetra. Stene pripovedujejo svetopisemske zgodbe o Mariji in Jezusu, apostolih, svetnikih, angelih ... kot odličen srednjeveški strip. V drugi polovici 17. stoletja, so gotske oltarje zamenjali baročni, po tedanji modi pač. Glavni zlati oltar, s podobo Janeza Krstnika in Jezusa pri krstu in dva pozlačena stranska oltarja. Eden je posvečen sv. Petru in Pavlu, drugi pa Mariji. Cerkev ima eno ladjo, ki pa je v primerjavi s prezbiterijem, kot dan in noč. V njej so klopi, enostaven kor z orglami, stene pa so prazne. Tako se zdi, kot da stopamo skozi noč in ko stopimo skozi slavolok, nas oblije svetloba v vseh božjih barvah :)

Dvoranski prezbiterij, gotske cerkve sv. Janeza Krstnika, v Suhi pri Škofji Loki, je poslikan do zadnjega milimetra.

Glavni baročni zlati oltar in tabernakelj. Osrednji prostor zavzemata sv. Janez Krstnik in Jezus pri krstu. Oltar je iz druge polovice 17. stoletja.

Tudi oba stranska oltarja sta pozlačena in zgodnjebaročna. Stojita ob slavoloku. Na levi strani je oltar Marijinega oznanjenja iz leta 1643 ...

... na desni strani pa je baročni oltar sv. Petra in Pavla, iz leta 1652.

Cerkvene klopi v enoladijski cerkvi

Srednjeveške freske v prezbiteriju so zelo dobro ohranjene. 

Freske na stenah prezbiterija, prikazujejo apostole, po trije skupaj, šest na vsaki strani glavnega oltarja.

Poslikava spodnjega dela v prezbiteriju

Cerkvena gotska okna, krasi čudovit vitraž. 

Poslikave na križno obokanem stropu prezbiterija. V središču je sklepnik s Kristusovo podobo

Na severni strani so ohranjene freske vseh šestih apostolov: Peter in Pavel, Jakob, na zgornji sliki: Simon, Janez, Jernej. Freske so nastale med leti, približno od 1440 do 1450. Apostoli na južni steni, so imeli manj sreče. Zaradi vgradnje novega okno, so trije popolnoma izginili, zaradi vrat, ki vodijo v zvonik pa so trije ohranjeni samo do polovice. 

Sv. Mihael z mečem in tehtnico, angeli, sonce ... Kar se poslikave tiče, je eden lepših gotskih prezbiterijev na Gorenjskem

Freska, nad glavnim vhodom, pripoveduje legendo o smrti Janeza Krstnika, iz prve polovice 16. stoletja. Je delo slikarja Jerneja iz Loke

Zvonik so zgradili leta 1737.

Zunanji slavolok s fresko in lopa pred glavnim vhodom v cerkev


Podobno: Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ...

Vir: predavanje umetnostne zgodovinarke

zupnija-suha.net