Kranj, grad in muzejske zbirke

Grad Khislstein se nahaja v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju, na Tomšičevi ulici 44. Danes je to enonadstropno poslopje v obliki črke L in z arkadnim hodnikom v pritličju enega od obeh krakov. Prvi zametki gradu segajo v 6. stoletje. Konec 13. stoletja so Ortenburžani tu postavili utrdbo. V 15. stoletju je postala last Celjskih grofov, po njihovem izumrtju pa so jo dobili Habsburžani. Skozi dolgo in pestro zgodovino je iz utrdbe zrasel grad, ki se je z leti večal in višal. Sredi 16. stoletja je grad kupil podjetnik in mecen Janez Khisl, po katerem se grad imenuje še danes. Khisl je bil tudi lastnik Fužinskega gradu, v Ljubljani. Med kasnejšimi lastniki gradu se, poleg ostalih, omenjajo tudi Auerspergi. Danes so v gradu Khislstein prostori Gorenjskega muzeja, s čudovito stalno razstavo, z naslovom Prelepa Gorenjska.
Druga palača, kjer ima svoje prostore Gorenjski muzej pa je renesančna mestna hiša na Glavnem trgu. V njej je renesančna poročna dvorana in pa tri stalne razstave: etnološka, arheološka in zbirka kiparja Lojzeta Dolinarja.

Grad Khislstein s pristavo in parkom, stoji v starem mestnem jedru Kranja, ob srednjeveškem obzidju. Trakt z arkadnim hodnikom je nastal ob prezidavah v 18. in 19. stoletju.

Ohranjena stenska poslikava v gradu Khislstein. V temeljih današnjega gradu se skrivajo zametki, ki segajo vse do 6. stoletja.

Poslikava stropa v eni od številnih soban gradu Khislstein. Leta 1578. je grad kupil baron Janez Khisl. Po njem se grad tudi imenuje.

Poslikava stropa gradu Khislstein. Danes ima v gradu svoje prostore Gorenjski muzej, s stalno razstavo Prelepa Gorenjska

Čudovita omara za shranjevanje živil, oziroma morajna, iz 19. stoletja. Omara ima ključavnico, saj so v obdobju lakote, ko je hrane primanjkovalo, starši zaklepali omaro, otrokom pa so rekli, da kruh spi. (napis ob eksponatu)

Komplet lesena šolska miza s stolom in tablice za pisanje

Ohranjen latinski napis, na stopnišču gradu Khislstein

Poslikano pohištvo iz 19. stoletja. Skrinja, omara, zibelka. Ljudska ustvarjalnost nima meja. Tako pohištvo so ponavadi k hiši prinesle neveste, s svojo balo.

Ena od sob v Gorenjskem muzeju, z izvirno stensko poslikavo, predstavlja način življenja uglednih meščanskih družin. V 19. stoletju je bilo moderno bidermajersko pohištvo pa tudi klavir je bil obvezen del opreme.

Ohranjena originalna stenska poslikava in meščanski bidermajerski predalnik z vitrino

Na dvorišču gradu Khislstein se nahaja vodnjak sv. Janeza Nepomuka. Vodnjak je delo kiparja Franca Bernekerja. Nastalo je med leti 1911. do 1913.

Vhodni kamniti portal v grajskem obzidju, vodi na dvorišče gradu Khislstein. Nastal je v drugi polovici 16. stoletja, prav tako kot vhodni portal v grad, ki je tudi lepo viden na fotografiji.

Renesančni dvorec iz začetka 17. stoletja, s kamnoseškim okrasjem in biforo. Mestna hiša na Glavnem trgu 4 v starem mestnem jedru Kranja

Mrežasto obokan strop v veži mestne hiše. Od tu je tudi vhod v starejši del mestne hiše, to je vogalna hiša, ki ima stolp z uro.

Mrežasto obokan strop v veži in polkrožni kamniti portal, ki vodi v starejši del mestne hiše. Ta del je bil, ob sejemskih dnevih, namenjen za shranjevanje blaga.

Notranjost mestne hiše. V njej ima prostore Gorenjski muzej. Na ogled so postavljene tri stalne razstave: kiparska zbirka Lojzeta Dolinarja, arheološka razstava - Železna nit in etnološka razstava - Ljudska umetnost na Gorenjskem

V prvem nadstropju mestne hiše je renesančna poročna dvorana s kasetnim lesenim stropom

Bogato intarzirana vhodna vrata v renesančno poročno dvorano, nosijo letnico 1638.

Detajl vhodnih vrat mestne hiše. Stara ključavnica, kljuka in trkalo


Povezano: Kranj, staro mestno jedro

Vir: voden ogled z muzejskim vodičem

Brošura - Dediščina Kranja, Zavod za turizem Kranj, 2008

muzejske zloženke

gorenjski-muzej.si

Kroflnov mlin in Feltrinova špenglerija

Ob vznožju hriba Kozjek in ob potoku Bistri Graben, stoji obnovljeni Kroflnov mlin in gospodarsko poslopje. V sredini petdesetih let 20. stoletja, je mlin še deloval, žal pa danes ni več tistega najpomembnejšega dela mlina, to je mlinsko kolo.  Kroflnov mlin spada med najstarejšo ohranjeno profano dediščino v Kozjem. Hišo so temeljito obnovili, v njej pa si je možno ogledati etnološko zbirko predmetov in starega pohištva, ki so ga uporabljali stanovalci, konec 19. stoletja pa do sredine 20. stoletja, ko je mlin prenehal z delovanjem in začel svoj propad.
Družina, ki je tu živela, se je ukvarjala tudi s kleparstvom. Imeli so svojo špenglerijo, kleparsko delavnico. Kakšna je bila, si lahko ogledamo v pritličju gospodarskega poslopja.

Kroflnov mlin stoji ob vznožju hriba Kozjek in ob potoku Bistri Graben

Stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje so obnovili leta 2000. 

Gospodarsko poslopje ima vkopano in zidano pritličje ter leseno nadstropje z gankom. V pritličju so uredili etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali v špangleriji, kleparski delavnici

Potok Bistri Graben in začetek starega trškega jedra

V petdesetih letih 20. stoletja, je Kroflnov mlin še deloval. Danes je le še muzejski spomin na neko obdobje

Dimnik

Obnovili so vse lesene in kovinske dele oken 

V nadstropju, na pročelju stanovanjske hiše, je niša s kipcem Matere Božje

Leseni most, čez potok Bistri Graben, vodi na dvorišče nekdanjega mlina

V stanovanjski hiši, je na ogled etnološka zbirka predmetov in starega pohištva, ki so jih tu uporabljali stanovalci, konec 19. in na začetku 20. stoletja. Obnovljen štedilnik v kuhinji Kroflnovega mlina

V vsako domačijo je spadala tudi kmečka peč

Stropna luč s krožnikom

Bivalno - spalni del Kroflnovega mlina, z vso opremo, ne manjka niti poročna fotografija

Črna kuhinja

V nadstropju gospodarskega poslopja, prirejajo različne občasne razstave

Orodje kleparjev, etnološka zbirka

Etnološka zbirka, Feltrinova špenglerija ali kleparska delavnica

Okno na gospodarskem poslopju

Komu zvoni :)

Kleparsko orodje


Povezano: Kozje, staro trško jedro

Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec, hrani čudovito in izredno zanimivo etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali v 19. stoletju pa nekje do polovice 20. stoletja. Marsikateri od teh predmetov je ponekod v uporabi tudi danes.
Podolgovata, pritlična hiša predstavlja značilno arhitekturo 19. stoletja, v Posotelju. Najlepši okras hiše, po mojem mnenju, je dvokapna streha, krita s slamo. Hiša je lesena, z majhnimi okni in več manjšimi prostori, v katerih so tla prekrita z ilovico. V osrednjem delu je črna kuhinja, na obeh straneh pa jo obdajajo spalno bivalni prostori, kjer ima svoj prostor tudi obvezna krušna peč.

Pod debelimi tramovi je lesena polica s steklenimi predmeti

V Šmitovi hiši prirejajo tudi različne delavnice. Mi smo se preizkusili v izdelovanju žulik :) 

Žulike, danes jim rečemo žemlje, smo spekli v črni kuhinji in vse do zadnje tudi pojedli. Niso bile slabe :) 

Črna kuhinja

Sklednik s keramičnimi pekači. Tega srčastega bi z veseljem imela :)

Stara stenska ura, na uteži

Majhna okna niso krasile zavese, saj so te zapirale pot svetlobi. Zato so na zgornji rob okna pritrdili izvezene, platnene trakove.

Smo zaklenili :)

Petrolejka

Žrmlje, lesena naprava za ročno mletje žita, ki so jo imeli doma in tako sami pridobivali moko. Lesene stopnice, vodijo na podstrešje. 

Mentrga, lesena miza za mesenje testa, s predalom. Lesena lopata za polaganje testa v krušno peč in drugi kuhinjski propomočki

Zanimiva lesena skrinja, ki nima pokrova, temveč en velik in globok predal, podoben kašči

Nabožna slika na steni

Glineni kipec Matere Božje

Streha krita s slamo. Žleb in nosilci so leseni.

Spalnica in obvezno razpelo

Lesena omarica, na nogicah

Enojna omara s predalom, za oblačila

Sirkova metla in lesena smetišnica z dolgim ročajem

Za dojenčke pa zibelka



Povezano: Muzej na prostem Rogatec