Cerkev sv. Lenarta, Breg ob Kokri pri Preddvoru

Breg ob reki Kokri, je gručasta vas, ki leži dober kilometer stran od Preddvora na Gorenjskem. Na začetku vasice stoji pravi srednjeveški biser, cerkev sv. Lenarta. Če sem bolj natančna, srednjeveški je prezbiterij in poslikan lesen strop cerkve iz 14. stoletja, ostalo je novejše. Najmlajši je baročni zvonik iz 18. stoletja. Še mlajši so pa vitraji v prezbiteriju, ker so stare, preprosto rečeno, ukradli, so pred nekaj leti namestili kopije.
Da je zasnova cerkve iz 14. stoletja, vidimo po mogočnem gotskem slavoloku, po prezbiteriju s šestdelnim križno rebrastim obokom, po freskah iz začetka 15. stoletja, ki jih lahko občudujemo še danes. Govorijo nam zgodbo Jezusovega življenja.
Enkratna znamenitost je tudi lesen poslikan strop, v ladji cerkve in je iz leta 1480. Odkrili so ga ob restavriranju cerkve, leta 1971. Ko so odstranili baročni, leseni kasetni strop iz 17. stoletja, se je prikazal čudovit strop sestavljen iz tridesetih lesenih polj, ki so poslikana z motivi iz življenja Jezusa in Marije.

Zgornji del slavoloka. na strani prezbiterija. Freske prikazujejo Evo in Adama ob drevesu spoznanja. Pod njima so  preroki

Prezbiterij krasi poslikan, šestdelni križno rebrast obok. Rebra slonijo na konzolah iz lehnjaka. Tudi zaradi tega uvrščajo prezbiterij v 14. stoletje

Velika znamenitost cerkve sv. Lenarta je lesen strop, poslikan s freskami, ki prikazujejo življenje Marije in Jezusa. Strop je iz leta 1480. Sestavljen je iz 30 poslikanih polj. Poslikal ga je mojster iz Seničnega pri Tržiču

Sv. Jurij v boju z zmajem. Freska na slavoločni steni

Poslikava na loku slavoločne stene

Prezbiterij so poslikali mojstri furlanske slikarske šole.

Vsaka ped prezbiterija je poslikana. Tako so tudi rebra gotskega oboka poslikana z motivom preslice, v več barvah: oker rumena, siva, vijolična

Konzola v prezbiteriju

Poslikano steklo na južni steni prezbiterija, prikazuje Kristusa na križu iz rogovilaste veje, ob njem sta Marija in Janez Evangelist. Spodaj sta sv. Marjeta in sv. Barbara. Na steni je naslikan Apostol s knjigo.

Sv. Lenart osvobaja jetnike. Freska na desni strani slavoločne stene

Freske na stropu: Obiskovanje sv. Elizabete in Jezusovo rojstvo

Vhod oziroma izhod iz cerkve sv. Lenarta

Del baročnega, kasetnega stropa z rozeto na sredini, iz 17. stoletja, ki je skrival s freskami poslikan starejši strop

Prezbiterij od ladje loči masiven in do pikice poslikan gotski slavolok

Srednjeveška cerkev sv. Lenarta z zvonikom iz 18. stoletja. V pritličju zvonika je vhodna lopa, ki vodi v cerkev


Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Cerklje in Zgornja Bela

Vir: voden ogled z umetnostno zgodovinarko
Ksenija Rozman, Breg pri Preddvoru, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 81,  Ljubljana 1977

Samostan sv. Nikolaja v Ankaranu je Hotel Convent

Samostan sv. Nikolaja, danes hotel Convent, je podobo kot jo vidimo danes, dobil na začetku 17. stoletja. Na tem prostoru, v bližini morja, so postavili cerkev že v 11. stoletju. Daleč na okoli ni bilo žive duše. Postopoma so cerkev dograjevali in spreminjali. Nastal je dominikanski samostan in ker je bilo treba menihe oskrbovati s hrano, so se okoli samostana začeli naseljevati kmetje. Ukvarjali so se tudi z vinogradništvom, sadjarstvom in oljkarstvom, kar se je ohranilo do danes.
Dominikanski samostan je deloval skoraj petsto let, do leta 1774, ko so Benečani samostan ukinili, s tem pa so neznano kam, skrivnostno izginile vse umetnije, ki so jih hranili dominikanci. Istega leta je samostan s posestvom kupila koprska plemiška družina Madonizza in si tu uredila prostor za počitnikovanje, danes bi rekli vikend :)
Danes je samostanski kompleks preurejen v hotel s štirimi zvezdicami. Imenuje se hotel Convent. Prijazno osebje hotela mi je dovolilo ogled križnega hodnika in atrija, odklenili pa so mi tudi obnovljeno cerkev. Zelo prijazno.

Baročni zvonik na preslico

Nekdaj benediktinski samostan sv. Nikolaja, stoji v osrčju kampa Adria Ankaran

Trije oboki in kamnite stopnice, ki vodijo na čudovit vrt, so bili zgrajeni okoli leta 1880, ko je bil samostanski kompleks v lasti koprske plemiške družine Madonizza

Nekdanji samostanski vrt je tudi danes domiselno urejen in negovan

Nekdanji samostanski vrt, danes hotelski, krasi čudovit vodnjak

Pogled na vrt

Zanimiv vodnjak z lesenim kolesom se nahaja na zunanjem dvorišču. Zgradila naj bi ga mojstra iz Pirana in Kort, leta 1835

Ob starem vodnjaku, v senci borovcev, stoji stara kamnita miza

Sarkofag je iz časa, ko je samostan še deloval. Njegova značilnost so vklesani enakostranični križi

Benediktinski samostan sv. Nikolaja z istoimensko cerkvico, so zelo lepo obnovili in v njem uredili hotel s štirimi zvezdicami, Convent. Kulturni spomenik in turizem, z roko v roki

Cerkev sv. Nikolaja, so prav tako obnovili in jo namenili za manjše prireditve in srečanja. Žal od cerkvenega inventarja ni nič ohranjeno. Cel samostanski kompleks si je v petsto letih delovanja nabral kar nekaj dragocenih umetniških del, ki pa so ob ukinitvi samostana, leta 1774, skrivnostno izginila

Leseni strop z ornamenti, v obnovljeni cerkvi sv. Nikolaja

Luči v obnovljeni cerkvi. Plečnik bi jih bil vesel :) 

Okno z vitražem 

Vodnjak na notranjem arkadnem dvorišču samostana oziroma hotela

Notranje dvorišče samostana z zastekljenim križnim hodnikom in biforami v nadstropju

Pogled na križni hodnik in odsev notranjega dvorišča

Kamnit portal z lesenimi vrati. Prehod iz križnega hodnika v nekdanjo cerkev

Križni hodnik 

Stopnišče, ki vodi od križnega hodnika v prvo nadstropje, kjer so danes hotelske sobe

Ohranjen in obnovljen leseni strop v križnem hodniku

Križni hodnik krasi slika boškarina, ki smo ga lahko v živo občudovali v Krkavčah

Ohranjen stari kamin

Zunanje dvorišče nekdanjega samostana sv. Nikolaja. Danes je tu prostor tudi za različne prireditve na prostem

Nekdaj sklepnik, danes okras 

Pokrit oder na zunanjem dvorišču


Povezan izlet:

Lazaret in Lazzaretto

Debeli Rtič

Vir: Zloženka, Doživi Ankaran

Wikipedia

Cistercijanski samostan Stična

Odpravili smo se na krajši izlet, v Stično. Natančneje, v cistercijansko opatijo. Osrednji del našega izleta je bil obisk Muzeja krščanstva na Slovenskem, ki domuje v stari prelaturi, v sklopu samostana. Ogledali smo si tudi del cistercijanskega samostana, ki je odprt za javnost. Del, kjer dela in moli (Ora et labora) 16 cistercijanov, ni odprt za javnost.
Poleg muzeja, smo si ogledali še znameniti križni hodnik ter župnijsko cerkev in baziliko, ki je posvečena Žalostni Materi Božji. Pred odhodom smo se ustavili še v samostanski čajnici in trgovini. V obeh so glavne zvezde, čaji patra Ašiča.

Današnji vhod v cistercijanski samostan v Stični. Ob njem teče potok Stičnica

Vhod v Križni hodnik oziroma zgornji del vhoda z samostanskim grbom in dvokapno železno streho

Edini še delujoči cistercijanski samostan v Sloveniji, se je rodil davnega leta, 1132.

Kamniti most, čez potok Stičnica, vodi na samostansko dvorišče. Mogočen kamnit portal, na sredini dolgega, vzhodnega trakta in veža, ki vodi na veliko vzhodno dvorišče, sta nastala v 18. stoletju.  Danes v samostanu oziroma opatiji, deluje 16 cistercijanov. 

Ključ in meč, na kamnitem mostu

Prehodna veža in kamniti portal, naj bi bila delo ljubljanskega arhitekta, Candida Zullianija, rojenega v Trstu. 

Detajl, starih lesenih samostanskih vhodnih vrat, s staro ključavnico, ki so še vedno v uporabi

Kip, na levi strani prehodne veže

Kip, na desni strani vhodne veže

Baročni trakt z opatovo kapelo, na levi strani. Sredi 16. stoletja ga je dal postaviti opat Volbenk Neff, zato se po njem imenuje Neffova opatija. Desni trakt je kapitelj in vhod v križni hodnik

Leseni kip Križanega, v arkadnem hodniku, ob glavnem vhodu

Neffova opatija

Sončna ura, na Stari prelaturi. Levi grb je grb Stiškega samostana, desni pa je grb stiškega opata dr. Antona Nadraha.

Staro župnišče, v obdobju, ko so samostan razpustili. Danes je v pritličju hiše pralnica, zato ji pravijo "perična hiša"

Poslikana okrogla niša v stari prelaturi

Stara prelatura, kot jo vidimo danes, je sestavljena iz dveh zgradb. Starejši del je iz konca 16. stoletja. Spoznamo ga po kamnitem stolpu, kjer je tudi glavni vhod. Drugi del stavbe je bil pozidan na začetku 17. stoletja.

Poslikan križni strop hodnika v stari prelaturi. Nekoč je bila tu kapelica

Poslikan obok, v stari prelaturi, iz 17. stoletja

Stropna štukatura z angelčki.

Leseni strop v eni od soban stare prelature, kjer je danes Muzej krščanstva na slovenskem

Leseni strop s tramovi, v drugi sobani muzeja.

Poslikava na steni ob oknu

Štukatura v pritličju gornjega stolpa, kjer je bil nekoč glavni vhod v samostan. Štukature so iz leta 1620

Kapelica iz leta 1839, stoji pred stiškim samostanom

Ohranjena poslikava, v stavbi, ki so jo nekoč imenovali, mlekarna. saj so v samostanu nekoč izdelovali tudi stiški sir. Danes so v zgradbi uredili čajnico, kjer strežejo različne čajne mešanice, po recepturi patra Ašiča. V isti zgradbi je tudi samostanska trgovina.

Pokopališče redovnikov in bratov, ob samostanski cerkvi. Enaki grobovi z železnimi križi, v smislu, tudi po smrti enaki med enakimi.

Eden izmed mnogih grbov, stiških opatov, ki krasijo stene muzeja

Kamnito stopnišče

Detajl železne ograje stopnišča

Lep pozdrav, 1898

Vzhodni trakt, ob potoku Stičnica, z arkadnim hodnikom. V tej stavbi se odvijajo tudi duhovne vaje.

Hrbtna stran stare prelature, ki gleda na veliko vzhodno dvorišče. Nad kamnitim portalom je sončna ura in bifora

Starejši del stare prelature s stolpom in glavnim vhodom. 

Arkadni hodnik

Obzidje cistercijanske opatije v Stični

Vir: Marjan Zadnikar, Samostan Stična in njegove znamenitosti, 2001

voden ogled samostana v Stični

Povezano: Samostanska bazilika v Stični