Cerkev sv. Vida v Šentvidu ob Glini

Župnijska cerkev sv. Vida, stoji v središču starega mestnega jedra Šentvida ob Glini. V pisnih virih se prvič omenja leta 1131. Posvečena je sv. Vidu, zavetniku mesta pa tudi sv. Trojici.
Do danes je svojo podobo dodobra spremenila. Na zunaj gotska cerkev ima baročne oltarje in kipe, ohranjene stare freske, zvezdno obokan in poslikan strop, krstilnico in še marsikaj zanimivega. Zanimiv je tudi nenavaden zvonik, ki so ga postavili nad cerkvenim korom. Zunanje stene cerkve so prekrite z nagrobnimi ploščami, ki datirajo v 15. stoletje pa vse do 18. stoletja. Plošče in spomeniki so bili na pokopališču, ki je bilo ob cerkvi vse do leta 1790, ko so ga opustili.

Okno z vitražem

Zvezdno obokan in poslikan strop in baročne orgle

Oltar z dvema oltarnima slikama. Na večji je upodobljen sv. Florjan, na zgornji manjši pa sv. Vid, ki je tudi zavetnik mesta

Krstilnica

Križni oltar, Pieta iz sredine 18. stoletja

Baročni glavni oltar iz polovice 18. stoletja. V središču je Marija z Detetom

Freske iz začetka 15. stoletja.

Detajl baročne prižnice in dva evangelista

Kostnica sv. Mihaela stoji ob cerkvi sv. Vida. Zgradili so jo v 13. stoletju

Zvezdno obokan in poslikan strop v kostnici

Cerkev sv. Vida stoji v središču starega mestnega jedra. Njeni začetki segajo v leto 1131. Današnjo podobo je dobila po letu 1829, ko je bila zaradi požara precej poškodovana

Razkošni romanski glavni portal župnijske cerkve sv. Vida

Timpanon nad glavnim portalom. V sredini je božje jagnje, ob straneh pa simbola evangelistov, lev in orel.

Nagrobna plošča na zunanji strani cerkve. Ob cerkvi sv. Vida je bilo pokopališče vse do leta 1790, ko so ga opustili

Spominske plošče, ki so danes na zunanji strani cerkve sv. Vida, izhajajo od 15. pa do 18. stoletja.


Povezano:

2. Krnski Grad

3. Šentvid ob Glini

4. Škofovska kapela

5. Breže - Friesach

Vir: voden ogled
wikipedia

Kostnica pri cerkvi Gospa Sveta

Najstarejša zgradba Marijinega svetišča Gospa Sveta, je osmerokotna romanska krstilnica iz 13. stoletja. Ljudje so ji rekli tudi, pogansko svetišče. Kasneje so oktogon preuredili v kostnico ali karner, kamor so prenesli kosti iz prekopanih grobov. V prvem nadstropju pa je bila kapela sv. Mihaela.
Okoli leta 1500, so kostnico obzidali z dvonadstropnim, gotskim arkadnim hodnikom. Dvajset let kasneje pa so hodnike še poslikali s freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Nekatere so se ohranile do danes.

Osmerokotna stavba je najstarejša izmed obstoječih v Marijinem svetišču Gospa Sveta. Romanska krstna kapela je bila zgrajena v 13. stoletju. Kasneje so v pritličju uredili kostnico, v prvem nadstropju pa kapelo sv. Mihaela. Gotska arkadna hodnika so postavili okoli leta 1500. 

Leta 1521. so stene oktogona poslikali s freskami, s prizori iz Jezusovega življenja.

Reliefna plošča, na stebru gotskega oboka, na kostnici

Vhod v kostnico

Vhod v Božji grob

Arkadni hodnik v pritličju kostnice. V obdobju gotike, so kostnici prizidali arkadni hodnik, v dveh nadstropjih. 

Za obrambo pred turškimi vpadi, je bilo Marijino svetišče obdano z močnim obzidjem in obrambnim stolpom, na katerem so še danes vidne strelske line. Lesena forma viva je prav gotovo iz novejše zgodovine :) 

Reliefna kamnita plošča, na kostnici

Vzidan kropilnik, na visokem kamnitem podstavku, pred vhodom v Božji grob

Pogled, skozi arkadni hodnik, na južni vhod v cerkev Gospa Sveta

Umetnostno kovan predmet na steni, ob vhodu v kostnico

Zaključek na nižji kamniti ograji

Dekanijska hiša v Marijinem svetišču

Del obzidja, ki je varovalo Marijino svetišče pred napadi

Kapiteljska hiša. Danes jo uporabljajo za različna srečanja in prireditve. Nad prehodom je kip Marije z detetom.

Marijin steber v prednovoletnem času :) Na visokem stebru stoji Marijin kip iz marmorja. Postavili so ga leta 1672.

Ploščad pred Marijinim svetiščem v prednovoletnem času

Povezano: Cerkev Gospa Sveta

Vir: kath-kirche-kaernten.at