Prikaz objav z oznako kolovrat. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kolovrat. Pokaži vse objave

nedelja, 31. julij 2016

Romarska cerkev Marijino Celje

Ob vznožju Kolovrata, v občini Kanal ob Soči, leži majhna vasica Lig, ki premore veliko, impozantno, romarsko cerkev z dvema zvonikoma. Cerkev stoji na vzpetini in je obdana z naravo, ki jemlje dih. Lepota in mir, z roko v roki.
V pisnih virih se cerkev prvič omenja že leta 1325. kot cerkev sv. Zenona. V drugi polovici 16. stoletja dobi cerkev gotsko podobo. V drugi polovici 18. stoletja so v cerkev prinesli milostno Marijino podobo, ki je bila kopija kipa iz cerkve Mariazell na avstrijskem Štajerskem. Takrat so cerkev tudi posodobili, dobila je dva zvonika in novo ime, cerkev Marijino Celje, danes je to cerkev sv. Zenona in Marijinega imena.
Ob našem obisku je bila bazilika zaklenjena, zato smo si lahko ogledali le zunanjost in neokrnjeno naravo, ki jo obdaja.


Slovenija, S.Primorska
Romarska cerkev Marijino Celje stoji na vzpetini, nad vasico Lig, v občini Kanal ob Soči

Slovenija, S.Primorska
Današnjo podobo, z dvema zvonikoma, je cerkev dobila konec 18. stoletja

Slovenija, S.Primorska
Kamniti cerkveni zvonik s kipom v niši

Oba cerkvena zvonika krasi niša s kipom

Slovenija, S.Primorska
Glavni cerkveni portal

Slovenija, S.Primorska
Na pročelju cerkve, nad glavnim portalom, je v niši kip Marije z Detetom

Slovenija, S.Primorska
Romarska cerkev Marijino Celje, je dobila ime po cerkvi Mariazell, ki stoji na avstrijskem Štajerskem.

Slovenija, S.Primorska
Gotski prezbiterij

Slovenija, S.Primorska
Danes mogočna cerkev je bila prvič omenjena leta 1325.

Slovenija, S.Primorska
Za cerkvijo je zanimiv vodnjak

Slovenija, S.Primorska
Detajl vodnjaka, nenavadna pipa


Povezano, enodnevni izlet S.Primorska:

Kolovrat, muzej na prostem

Cerkev sv. Kancijana, Britof pri Ukanju

Kanal ob Soči




torek, 17. maj 2016

Muzej na prostem, Kolovrat

Kolovrat je hribovje, ki se dviga nad dolino reke Soče. Pred prvo svetovno vojno, je po njegovem grebenu vodila tudi mejna črta med Italijo in Avstro-Ogrsko. Danes idilična pokrajina, s čudovitim pogledom na Alpe, na hribe, na dolino reke Soče pa vse tja do morja, je bila med prvo svetovno vojno prizorišče krvave morije. Na eni strani italijanska vojska, na drugi strani pa vojska Avstro-Ogrske in Nemčije, na obeh straneh pa ogromno vojakov različnih narodov in narodnosti. Kolovrat je bil del, devetdeset kilometrov dolgega odseka fronte, ki jo poznamo kot Soška fronta.
V čast in spomin na mnoge padle vojake in civiliste, ki so tu živeli, so uredili spominsko Pot miru. Pot se prične v Logu pod Mangartom in konča v Trstu. Pot miru - Vodnik po Soški fronti, popotnikom polaga na srce: "Popotniki, ki hodite po Poti miru, spominjajte se trpljenja živih in krikov in vzdihov umirajočih. A hkrati občudujte lepoto narave in stvaritve pridnih rok obsoškega človeka, ki jih boste srečali na vsakem koraku. Po poti stopajte zbrano in tiho, da ne zmotite miru spokojne narave, žuborenja studencev in smaragdne lepote Soče. Nekoč je tod odmeval trušč in grom orožja, sedaj vas sprejema mir gorske narave." In tako naj tudi ostane.
Kolovrat smo obiskali prav na obletnico zadnje, 12. soške bitke, ki je bila 24. oktobra 1917. Foto zgodba je prikaz obnovljenih ostankov mreže strelskih rovov, opazovalnic, kavern, kamnitih stopnišč ... Kljub grozi, ki jo občutiš ob misli na vojne vihre, ki so se tu dogajale pa pogled na čudovito hribovje in Alpe pa na dolino reke Soče, vsaj malo prežene grozne misli.

Pot miru
Kolovrat, 1115 metrov visoka gora, ki se dviga nad reko Sočo, je bil med Soško fronto, tretja italijanska obrambna črta. Ostanki vojaških bunkerjev
Pot miru
Kolovrat je danes del Poti miru, ki teče od Alp do Jadranskega morja, od Loga pod Mangartom pa do Trsta
Pot miru
Mrežo strelskih jarkov, je zgradila italijanska vojska, v času prve svetovne vojne, kot tretjo obrambno linijo. Jarki so danes obnovljeni in so del Muzeja na prostem. V spomin in opomin
Pot miru
Pot od strelskih jarkov do kaverne, to je zaklonišče vkopano v kamnito gmoto
Pot miru
Muzej na prostem, Kolovrat ohranja večino originalnih materialov, ki so bili v času prve svetovne vojne, v uporabi.
Pot miru
Danes idiličen pogled iz strelskega jarka, je bil med vojno vse prej, kot to
Pot miru
Pogled iz strelskega jarka na hribe in planine, nasproti Kolovrata
Pot miru
Ena izmed znamenitosti Muzeja na prostem Kolovrat, je tudi kamnito spiralno stopnišče, ki vodi do kaverne.
Pot miru



Pot miru
Kamuflaža, s travo prekrita streha strelskih rovov
Pot miru

Pot miru
Pogled na Vogel pa tudi na Tolmin v dolini
Pot miru
V skale so vklesali kaverne
Pot miru
V kaverne so se umaknili pred napadi
Pot miru
S Kolovrata je lep pogled na Krn
Pot miru
Tudi dolina Soče je kot na dlani :) 

Malo drugačen muzej na prostem:

Muzej na prostem, Rogatec




Vir: strokovno vodenje vodičke Poti miru
Zgoraj omenjeni citat iz knjige: Pot miru - Vodnik po soški fronti v Zgornjem Posočju, Tadej Koren, izdajatelj Fundacija Poti miru v Posočju, Kobarid, 2007


petek, 8. januar 2016

Prežihova bajta in Kotlje

Prežihova bajta stoji na sončni strani Preškega vrha, nad Kotljami in s čudovitim razgledom na Uršljo goro in ostale okoliške hribe, ki jih na Koroškem ne manjka. To je bil prvi, lastni dom družine Kuhar, ki se je veliko selila in živela v najemniških hiškah.
Koroški pokrajinski muzej je Prežihovo bajto uredil kot spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Od leta 1979. je v hiši bogata etnološka zbirka predmetov, ki jih je uporabljala družina. Zanimivo in vredno ogleda.

Kotlje
Bronasti spomenik, slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, na visokem kamnitem podstavku, stoji nad Prežihovo bajto in gleda proti Kotljam in Uršlji gori. Spomenik je delo kiparja Stojana Batiča.
Kotlje
Prežihova bajta je delno zidana, delno pa lesena.
Kotlje
Kuharjevi so hišo kupili leta 1911. in tako po dolgih najemniških letih, končno prišli na svoje. Simpatična hiška s hlevom, stoji na Preškem vrhu, nad Kotljami
Kotlje
Leseno, dvostransko stopnišče, glavni vhod v Prežihovo bajto, ki je od leta 1979. urejena kot spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca (1893 - 1950), pod okriljem Koroškega pokrajinskega muzeja.
Slovenija
Kašča, spodnji del zidan, zgornji lesen z gankom in stopnicami, je bila prinesena h Prežihovi bajti od drugod, vendar pa je bila simpatična kašča nekako povezana s Prežihovo mamo, zato so jo umestili v ta prostor. (voden ogled)
Preški vrh Kotlje
Bohkov kot v Prežihovi bajti
Preški vrh Kotlje
Leseni predalnik s ključavnico na vsakem predalu, v Prežihovi bajti. Lahko bi rekli, da je komoda naslednica skrinje. Komodo, kakršno poznamo še danes, so zasnovali v 17. stoletju. Na podeželju so jih začeli uporabljati v drugi polovici 18. stoletja. Izdelovali so jih iz smrekovega, orehovega ali pa iz češnjevega lesa. (Slovenski etnološki leksikon, MK 2004)
Preški vrh Kotlje
Mentrga, leseno korito z mizo za mesenje testa in kolovrat
Preški vrh Kotlje
Krušna peč z leseno klopjo za posedanje in gretje
Preški vrh Kotlje
Spalni del v Prežihovi bajti
Preški vrh Kotlje
Sklednik z lončeno posodo
Preški vrh Kotlje
Pinja, leseni pripomoček za domačo izdelavo masla
Preški vrh Kotlje
Čelešnik so uporabljali za razsvetljavo, tako da so v držalo zataknili žarečo trsko. Bil je lesen ali železen. Uporabljali so ga vse do odkritja petrolejke. (Slovenski etnološki leksikon, MK 2004)
maček
Prežihova soseda, na Preškem vrhu :) Prava mačja lepotica in scrkljanka ;)
Preški vrh Kotlje

Preški vrh Kotlje

Preški vrh Kotlje
Črna kuhinja v Prežihovi bajti
Preški vrh Kotlje
Letnica 1812. na tramu v sobi, nam pove kdaj je bila hiša zgrajena
Preški vrh Kotlje
Hlev, delno zidan, delno lesen
Preški vrh Kotlje
Uršlja gora v megli. Pogled s Preškega vrha, pri Prežihovem spomeniku
Slovenija
Preški vrh nad Kotljami. V hiši na levi strani, so kot najemniki, krajši čas živeli člani družine Kuhar. V bogatejši hiši na desni pa je po drugi vojni, živel Lovro Kuhar - Prežihov Voranc, s svojo družino. (voden ogled)
Slovenija
Baročna župnijska cerkev sv. Marjete v Kotljah. 
Slovenija
Spomenik NOB v Kotljah
Slovenija
Spominska plošča z obrazom Alojza Kuharja, na župnišču v Kotljah. Enako spominsko ploščo smo videli tudi na župnišču v Črni na Koroškem
Slovenija
Zasnežena polja in griči v Kotljah, na Koroškem
Slovenija
Kotlje na Koroškem, majhna vasica pod Uršljo goro in znamenita po bratih Kuhar.


Povezano, izlet na Koroško:

Ravne na Koroškem

Mati fabrika na Ravnah


Črna na Koroškem


Etnografska in rudarska zbirka v Črni