Palača Belgramoni - Tacco, Pokrajinski Muzej Koper

V Kopru, na Kidričevi ulici, stoji ena lepših baročnih palač v starem mestnem jedru. In ni jih malo. Zgradili so jo v 17. stoletju, vendar so jo v kasnejših letih večkrat prezidali. Sprva je bila palača v lasti plemiške družine Belgramoni, ki je na svojo veliko žalost, imela med svojimi člani tudi strastnega kockarja. Ta je v eni noči palačo zaigral in tako je prešla v roke družine Tacco. Od tod ima palača dve imeni. Ko je umrl zadnji član družine Tacco, je palača prešla v last mesta.
Po prvi svetovni vojni se je v palačo naselil takratni Mestni muzej za zgodovino in umetnost, predhodnik današnjega Pokrajinskega muzeja Koper. V muzeju so na ogled stalne in občasne razstave, kot so arheološka, umetnostna, zgodovinska. V čudovitem vrtu so uredili lapidarij. V paviljonu ob lapidariju pa je razstava novejše zgodovine s poudarkom na južno Primorsko.
V čudoviti gotski hiši, na Gramscijevem trg, na robu starega mestnega jedra, v bližini Luke Koper pa je na ogled etnološka zbirka.

Detajl veličastnega vhodnega portala v palačo Belgramoni - Tacco

Baročna palača je bila zgrajena na začetku 17. stoletja. Tekom desetletij so jo večkrat prezidali

Baročno trkalo na vratih palače Belgramoni - Tacco. Rojstvo Venere, kipar Tiziano Aspetti (1559. Padova - 1606. Pisa). Na vratih je kopija

Na kamnitem zidu, ki obkroža vrt palače, so postavljeni kamniti grbi plemiških družin

V lapidarij je zašel tudi mali železni vodnjak

Pravičnost in odločnost. Nekako tako sporoča kamniti grb z dvema orloma in krono

Zmaj, pod njim vklesano ime Nikolaja Gravisija, koprskega plemiča

Vrt palače Belgramoni - Tacco, obdan s kamnito ograjo, danes spremenjen v lapidarij z veliko zelenja, kot se za vrt spodobi

Kamniti portal z beneškim levom in stopniščem, nas popelje v vrt As. Tu je oder za različne prireditve, del lapidarija in zanimiv vodnjak oziroma fontana

Vrtna stran palače s kvadriforo in kamnitim vodnjakom

Zanimiva fontana s kapitelom, ki je eden redkih ostankov srednjeveškega koprskega vodovoda

Pogled na vedno zanimive koprske dimnike. Stena med dvema vrtoma je obdana s kamnitimi ploščami, krasi jo tudi stari stenski kamniti vodnjak

Oder za nastopajoče na vrtu As, krasi stenska slika veliko mlajša kot eksponati v lapidariju. Nastala je leta 1956. Naslikal jo je slikar in ilustrator Vladimir Lakovič.

Glavno stopnišče s številnimi plemiškimi portreti

Lesen kasetni strop in zanimiva luč

Razkošen lestenec in lesen kasetni strop v glavni dvorani oziroma salonu

Detajl lesenih notranjih vrat

Reprodukcija "Mrtvaški ples" iz Hrastovelj

Portret markiza Gravisi iz prve polovice 18. stoletja. Slikar Bartolomeo Nazari (1693-1758)

Leseni notranji portali palače Belgramoni - Tacco

V salonu plemiškega nadstropja palače visi slika, ki prikazuje Koper, ko je bil ta še otok. Nastala je okoli leta 1600.

Slikar Vittore Carpaccio, Slavnostni prihod podestata Sebastiana Contarinija v koprsko stolnico. Žal je slika v koprskem muzeju zgolj reprodukcija. Original je v tržaškem muzeju

Marija z detetom in donatorjem. Kamniti relief je izdelan iz istrskega kamna, Johannes de Petro 1401

Pogled v atrij, v pritličju palače. Tu so razstavljene lesene klopi - skrinje. Na stenah pa so številni plemiški grbi

Plošča s soncem, na tleh, pred notranjim stopniščem

Originalni mozaik iz rimske hiše v Simonovem zalivu

Grbi koprskih plemiških družin. Nad vrati kamniti relief Marija z otrokom, sv. Petrom, sv. Frančiškom in donatorjema, iz druge polovice 14. stoletja

Razkošen grb beneškega plemiča Alvisa Soranza iz leta 1591.

Restavrirana lesena klop s poslikanim naslonjalom. Klop je služila tudi kot skrinja

Detajl poslikane lesene klopi

Beneško-gotsko okno s kamnito polico na konzolah

Gotska hiša na Gramscijevem trgu je nastala v 14. stoletju. Med nadstropji je lesen konzolni napušč, nad njim pa trilistna beneško gotska okna. Hiša gosti etnološko zbirko Pokrajinskega muzeja Koper

"Balerinke" iz 18. stoletja, izdelane iz brokatne svile, bogato izvezene in s svilenimi trakovi.  Etnološka zbirka Pokrajinskega muzeja Koper


Povezano:

Koper, staro mestno jedro

Koprska stolnica

Vir: Koper, Turistični vodnik po mestu in okolici, Založba Lipa Koper, 1988
pokrajinskimuzejkoper.si 

Goriška Brda: Gredič, Biljana in Gonjače

Ceglo se ponaša z enim najlepših dvorcev v Goriških Brdih. Vila, dvorec ali grad, domačini so mu od nekdaj pravili Gredič (mali grad) in tako je tudi ostalo. Kdaj natančno so ga zgradili, ni znano. Domnevajo, da je na tem mestu stalo poslopje že leta 1774. Ta letnica je namreč vklesana na bližnji, opuščeni in zapuščeni kapelici. Zadnja plemiška rodbina, ki je bila lastnica vile, je bila družina Codelli. Danes je Gredič znova v privatni lasti, lepo prenovljen, v njem je manjši hotel, ima pa tudi restavracijo in vinoteko, da o razgledu niti ne govorim.
Biljana je vasica in prafara, pravijo pa, da tudi ena lepših vasic v Brdih. Na najvišji točki vasi, stoji danes baročna cerkev sv. Mihaela, ki je obdana z vaškimi, kamnitimi hišami. Na žalost je večina zapuščenih in samevajo, čeprav so obdane z vinogradi in sadovnjaki. Gredič in Biljana pa sta postala prava tv zvezdnika, saj oba nastopata v nadaljevanki, Ena žlahtna štorija.

Dvonadstropna vila, dvorec ali pa Gredič, kot so ga od nekdaj imenovali domačini, stoji pod vasjo Ceglo. Renesančni dvorec, krasi vogalni stolp s strelnimi linami. 

Gredič je bil nekaj časa v lasti družine Codelli. Kdaj točno so ga postavili se ne ve natančno. Gredič je tudi danes v privatni lasti. V njem je hotel, restavracija in kot se za Brda spodobi, tudi vinoteka. Za dodatno obleganje dvorca pa je prispevala tudi tv nadaljevanka, Ena žlahtna štorija, ki si je dvorec vzela kot odlično kuliso. 

Zapuščena kapela sv. Jožefa, stoji ob prenovljenem dvorcu Gredič. Kapela nosi letnico 1774.

Briška hiša v vasici Biljana

Biljana, slikovito staro vaško jedro, posejano s kamnitimi hišami in čudovitimi portali, ob ozkih, s kamnom tlakovanih uličicah. 

Biljana, detajl kovanih vhodnih vrat, na biljansko pokopališče.

Na najvišji točki vasice Biljana, se nahaja župnijska cerkev sv. Mihaela. Danes baročna cerkev, z ostanki gotike, je stisnjena med vaške hiše, do vhoda pa vodi kamnito stopnišče.

Ohranjena freska iz sredine 14. stoletja, v ladijskem delu cerkve

Freska na stropu biljanske cerkve, prikazuje prihod sv. Mihaela.

Poslikan obok stranske kapele. Danes baročna, nekoč pa prafarna gotska cerkev sv. Mihaela, se prvič omenja že leta 1233

Cerkveni kor z orglami

Kip Jezusa, ki ga v župnijski cerkvi sv. Mihaela, uporabljajo tudi na vsakoletni procesiji

Glavni baročni oltar, z osrednjo sliko sv. Mihaela. Nad sliko je krona, kar priča, da je bila Biljana "cesarska" župnija.

Križno obokan, gotski strop prezbiterija, iz leta 1534, je bogato poslikan. Strop prezbiterija je poslikal goriški slikar in restavrator, Clemente Del Neri, leta 1905. Osrednji freski predstavljata Sveto Trojico in Marijino kronanje.

Gotsko okno stare cerkve in ostanki stare freske, ki naj bi bila iz sredine 14. stoletja.

Stranski oltar, Marija z detetom, ob njem pa slika, na kateri sta upodobljena sv. Ciril in Metod

Župnijska, baročna cerkev sv. Mihaela v Biljani, ima poleg glavnega oltarja, še štiri stranske, marmornate oltarje.

Spovednica

Nagrobna plošča, družine Zupančič, na pročelju biljanske cerkve.

Razgledni stolp v Gonjačah.Stolp je visok 23 metrov in ima 144 stopnic. Načrt je izdelal arhitekt Marko Šlajmer, stolp pa so postavili leta 1961.

Detajl spomenika, posvečen 315-im žrtvam druge svetovne vojne, padlim na desnem bregu reke Soče. Spomenik stoji ob razglednem stolpu, v Gonjačah in je delo kiparja, Janeza Boljke. 

Drugi del bronastega reliefa, na Gonjačah, kiparja Janeza Boljke. Oba reliefa simbolizirata borbo in trpljenje prebivalcev Goriških Brd. Tudi spomenik so postavili leta 1961.

Štirinožni prebivalec Goriških Brd, prijazni lepotec, leonberžan Medo


Povezano, enodnevni izlet v Goriška Brda:

Šmartno v Goriških Brdih

Goriška Brda, Kojsko

Iz Solkana, v Goriška Brda

Grad in vinska klet Dobrovo

Vir: brda.si

Zloženka: Spoznaj briške znamenitosti

Božidar Premrl, Briški teri, Zgodbe cerkva in zvonikov v Brdih - Kulturno društvo Vilenica, 2011