Prikaz objav z oznako gotika. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako gotika. Pokaži vse objave

nedelja, 29. december 2019

Conegliano in Pablo Picasso

Conegliano je mesto v italijanski Benečiji in spada pod pokrajino Treviso. Leži sredi vinorodnega območja. Okoliške vzpetine so posejane z vinsko trto iz katere pridobivajo znano vino prošek.

Staro mestno jedro leži ob vznožju grajskega hriba, kjer je vse od 10. stoletja stal grad. Danes je ohranjen le obrambni stolp. Mesto je bilo obdano z obzidjem, danes lahko vstopimo vanj skozi ohranjena srednjeveška vrata.

Staro mestno jedro je polno renesančnih palač z bolj ali manj ohranjenimi freskami na pročeljih. Največja znamenitost je vsekakor gotsko-renesančna katedrala (Duomo) in ob njej renesančna dvorana Battuti. Vredna ogleda je tudi oltarna slika v katedrali iz 15. stoletja. Naslikal jo je v Coneglianu rojeni slikar Giovanni Battista Cima (1459-1517). Njegova rojstna hiša se nahaja v ozki ulici za katedralo. Vse zgodovinske znamenitosti so nanizane ob Contrada Granda, ki povezuje ulico XX. september, trg Cima in ulico Marco Ongaro. Čudovit foto sprehod.

V Conegliano smo si šli ogledat razstavo umetniških del, Od impresionistov do Picassa, ki je na ogled v palači Sarcinelli. Umetnije v glavnem iz 19. in 20. stoletja so prispele iz umetniške galerije v Johannesburgu, v Južni Afriki. So del zasebne zbirke gospe Florence Phillips, ki je bila tudi ustanoviteljica omenjene galerije in velika podpornica umetnosti. Družina se je ukvarjala z diamanti, tako da z zbiranjem umetnin verjetno ni imela velikih težav. Na razstavi smo, poleg v naslovu omenjenega Picassa, lahko občudovali tudi dela Clauda Moneta, Augusta Rodina, Camilla Pissarroja, Edgarja Degasa pa tudi dela manj znanih slikarjev.

Mogočni zvonik katedrale v Coneglianu je iz leta 1497.
Oltarna slika iz 15. stoletja, je delo v Coneglianu rojenega renesančnega slikarja Giovannija Battista Cima. Prikazuje Marijo z detetom na prestolu, dva angela in po tri svetnike na vsaki strani. Na levi sv. Janez Krstnik, sv. Nikolaj in sv. Katarina s kolesom. Na desni sv. Apolonija, sv. Frančišek in nebeški ključar sv. Peter.
Arkadni hodnik z devetimi gotsko zašiljenimi loki. Pročelje krasijo romanske trifore in freske iz konca 16. stoletja, ki so še vedno precej dobro ohranjene. Pripovedujejo svetopisemske zgodbe. 
Vhod v katedralo Conegliano
Freske na pročelju arkadnega hodnika so v preteklosti restavrirali. Za daljšo obstojnost pa so omejili promet v starem mestnem jedru.
Katedrala v Coneglianu je posvečena Mariji in sv. Lenartu, ki sta upodobljena na stebrih. 
Stranski kamniti oltar s šestimi korintskimi stebri, preklado in reliefom ter kipom sv. Lenarta (San Leonardo) zavetnika mesta Conegliano. Izdelan je bil leta 1858. 
Visoki zvonik katedrale Conegliano. Na levi strani nas kamnito stopnišče pripelje do čudovite dvorane Battuti.
Grb laične bratovščine Battuti, ki je nastala v srednjem veku. Na začetku svojega obstoja so se člani bratovščine za pokoro bičali. Kasneje ne več, toda ime je ostalo
Strop in grb bratovščine Battuti, v hodniku, ki vodi v dvorano Battuti.
Freska na steni hodnika
Renesančna dvorana Battuti je ogromen, pravokoten prostor z lesenim kasetnim stropom. Spodnja polovica sten je obdana z lesom, na zgornji pa je niz fresk, ki pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze. V času Napoleona so to čudovito dvorano spremenili v zapor (1807.), kasneje pa v vojaško bolnišnico (1847.) Leta 1960. so se lotili obnove in umetnino rešili propada.
Leseni strop dvorane Battuti 
Freske v dvorani Battuti so naslikali različni mojstri. Kar nekaj fresk je nastalo po predlogah nemškega renesančnega slikarja Albrechta Durerja (Nurnberg 1471-1528)
Renesančna palača Sarcinelli je bila zgrajena na začetku 16. stoletja. Danes je v njej umetniška galerija. Trenutno je na ogled razstava "Od impresionistov do Picassa". Razstavljene umetnine so prišle iz galerije v Johannesburgu, v Južni Afriki in so del zasebne zbirke. Strnjen niz palač na ulici XX. septembra v starem mestnem jedru Conegliana. Vmes je tudi cerkev, zadnja pa je nova palača Montalban iz 18. stoletja. V isti ulici je tudi stara palača Montalban iz 16. stoletja, ki je za eno nadstropje nižja.
Detajl stebra palače Sarcinelli, levja glava
Jaslice v preddverju palače Sarcinelli.
Detajl pročelja renesančne hiše Longega iz 16. stoletja
Detajl renesančne hiše Longega iz 16. stoletja
Hiša Longega z arkadnim hodnikom
Dominantna neoklasicistična zgradba gledališča Accademia, v starem mestnem jedru Conegliana, na Trgu Cima, je bilo dokončano leta 1868. V predbožičnem času postavijo na trgu drsališče.

Na vzpetini nad Corneglianom najdemo ruševine starega gradu in ohranjen grajski stolp iz 10. stoletja. Poleg stoji vila Gera, zgrajena leta 1827. Vilo je zgradil Bartolomeo Gera, v čast umrlemu bratu. Pročelje krasijo jonski stebri in timpanon z množico kipov.
Del ohranjene poslikave pročelja
Čudovita dvonadstropna palača z mnogimi okni in arkadnim hodnikom. Zaprta lesena polkna kažejo, da palača sameva. Pred njo pa božične stojnice v obliki hišk, ki se odpirajo po 12 uri. V glavnem pa ponujajo hrano in pijačo.
Elegantno okrašena smreka, brez pretiranega kiča, na Trgu Cima
Detajl renesančne palače v starem mestnem jedru, iz 15. stoletja. Vogalni, polkrožni balkon s kovano ograjo sloni na treh kamnitih konzolah z levjo glavo. Palača se imenuje Piutti. 
Detajl palače Da Collo, iz 16. stoletja, ki stoji na trgu Cima, nasproti gledališča. Veličastna palača plemiške družine Da Collo ima tudi lastno družinsko kapelo, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Vhod krasijo štirje dorski stebri, ki s kamnito preklado podpirajo balkon s kovinsko ograjo.
V starem mestnem jedru Conegliana je veliko arkadnih hodnikov tlakovanih s prodniki
Conegliano v Benečiji, staro mestno jedro, strnjen niz hiš, ozke ulice ponekod še tlakovane s prodniki.
Rojstna hiša italijanskega renesančnega slikarja Giovannija Battista Cima da Conegliana (1459-1517). Danes je v njej manjši muzej posvečen slikarju.
Župnija Blažene Device Marije iz Fatime v Coneglianu
Dantejeva vrata oziroma Porta Dante, vhod v staro mestno jedro, znotraj nekdanjega obzidja. Na nasprotni strani je enak stolp z arkadnim prehodom, oba pa sta iz leta 1865. kar je označeno tudi v medaljonu na pročelju zgradbe.
Mestna hiša v Coneglianu je iz 18. stoletja. Stoji na trgu Cima, ki je osrednji trg starega mestnega jedra.
Conegliano, prehod iz starega mestnega jedra v novejši del mesta
Veliko kolo za zabavo v predbožičnem času, v Coneglianu
Za lažje pohajanje po mestu se je treba tudi podpret. Božične stojnica ponujajo različne vrste hrane. Testenine in pašta pa seveda pica, so na vrhu lestvice. Jaz sem si privoščila lazanjo s treviškim radičem, sirom in gobicami. Čista desetka 😊
Neptunov vodnjak 
Čudovite palače in prav vsaka je drugačna
Čudovita palača, prava beneška lepotica. Kaj pa drugega, saj smo v Benečiji.
Detajl beneške palače, balkon s kovano ograjo in kamnite konzole v obliki leva
Pročelje hiše kot slikarsko platno. Hiša se imenuje Monte di Pieta. Zgradili so jo v prvi polovici 16. stoletja. Freske na pročelju je naslikal italijanski slikar Ludovico Flumicelli, leta 1525. V luneti je freska Pieta, po kateri so poimenovali hišo. V njej je bila zastavljalnica, danes je v tej lepi hiši manjši hotel in restavracija.

Povezano, izlet v Benečijo:



Vir: visitcolegliano.it
zloženka Conegliano G.b: Cima's birthplace
voden ogled

torek, 17. december 2019

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Gotska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu in v bližini reke Savinje. Okoli leta 1306. je bila to triladijska cerkev z ravnim lesenim stropom. Konec 14. stoletja so leseni strop odstranili in cerkev križno rebrasto obokali. Kamnite oboke z nekaj ohranjenih srednjeveških fresk, lahko občudujemo tudi danes. Pri prenovi cerkve so bili veliki donatorji Celjski grofje, zato lahko na sklepniku vidimo tudi njihov grb s tremi zvezdami.

Na začetku 15. stoletja dobi cerkev sv. Danijela najlepšo gotsko kapelo daleč naokoli. Tudi pri tem so izdatno pomagali Celjski grofje. Danes je kapela posvečena Žalostni Materi božji, prvotno pa Svetim Trem kraljem. Ko vstopiš vanjo ostaneš brez besed in skoraj pozabiš na dihanje 😊

Meni najlepše so gotske kamnite sedilije z umetelno izklesanim baldahinom, ki bi ga po vzorcu lahko primerjali z idrijsko čipko, izdelava pa je že druga zgodba. Na nasprotni strani je podobna umetnina, vendar ima ta na spodnjem delu omarice. Na vsaki strani kapele so nekakšne molilnice s po dvema manjšima odprtinama v katerih so doprsni baročni kipi z relikvijami. Na steni so nanizane kamnite konzole, na njih stojijo baročni kipi apostolov, nad njimi pa zopet gotski kamniti baldahini. Konzole so svojevrstna umetnina, prav vsaka je drugačna in upodabljajo različna mitološka bitja. Vse to in še več obkroža kip Pieta, Žalostne Matere božje.

Cerkev sv. Danijela je skozi stoletja doživela velike prenove, glede na sakralno "modo" je bila sprva gotska pa baročna, nato nastopi nova gotika in zopet prenova. Vmes je doživela požar in bombardiranje leta 1945. Cerkev, predvsem pa ljudje se niso dali. Vedno znova so jo obnavljali. Celovito obnovo je cerkev doživela med leti 1963. do 1969. V tem obdobju je cerkev dobila vitraje na oknih, ki so delo duhovnika in slikarja Staneta Kregarja. Zadnja pridobitev pa je reliefni Križev pot, ki ga je leta 1972. ustvaril kipar France Gorše.

Za konec enodnevnega izleta smo obiskali še Celjski grad.

Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Severin Freinwitbein, z grbom in napisom, iz 17. stoletja in omarice za shranjevanje relikvij s čudovitim, skoraj filigransko, obdelanim kamnitim okrasjem.
Slovenija, Štajerska
Sedilije v kapeli Žalostne Matere božje so nastale okoli leta 1400.
Slovenija, Štajerska
Oltar z gotskim kipom Pieta, v kapeli Celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Križno rebrasti obok v kapeli so poslikali s freskami okoli leta 1413. 
Slovenija, Štajerska
Baročni nagrobni ščit barona Georga Karla pl. Reisiga
Slovenija, Štajerska
Razkošni gotski baldahini, kipi svetnikov in čudovite konzole na katerih stojijo pa seveda stare razkošne nagrobne plošče. Desna konzola predstavlja žensko s konjskim telesom
Slovenija, Štajerska
Okoli kapele so nameščene čudovite gotske kamnite konzole. Na njih so kipi apostolov iz 17. stoletja, nad njimi pa umetelno izklesani kamniti gotski baldahini.
Slovenija, Štajerska
Razkošna nagrobna plošča z grbom opata Bernarda od Maurisperga iz 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik vzidan v notranjost kapele Žalostne Matere božje je iz leta 1597. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča Sigismunda Gaisruka iz leta 1704. Pod grbom je napis v nemški gotici. 

Slovenija, Štajerska
V veliki odprtini je kamnita klop in molilni pult, v dveh manjših odprtinah pa so doprsni baročni kipi svetnikov. V njih so relikvije. Enako je na nasprotni steni kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Štajerska
Ročno kovana vrata, ki vodijo v kapelo Žalostne Matere božje, so delo opata Bernarda Mavrišiča, iz leta 1658
Slovenija, Štajerska
Del poslikanega oboka gotskega prezbiterija je iz konca 14. stoletja. Na srednjem sklepniku je grb Celjskih grofov. 
Slovenija, Štajerska
Veliki oltar v cerkvi sv. Danijela in visoka gotska okna z vitraji slovenskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže pri Dravljah - 1973. Ljubljana), ki so nastali leta 1963. Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja, kipi pa iz belega marmorja. Ob tabernaklju stojita sv. Jožef in sv. Andrej s svojim križem. Ob straneh stojita dva škofa, sv. Miklavž in sv. Maksimilijan. Oltarno mizo podpirata marmorna putta. Oltar je iz leta 1743.
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska, Poklon Svetih Treh kraljev, v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Poslikan steber
Slovenija, Štajerska
Poslikan obok krstne kapele iz leta 1622. V medaljonih so podobe apostolov.
Slovenija, Štajerska
Gotska krstilnica
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz leta 1851. Je delo graških mojstrov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Visoka gotska okna je z vitraji opremil slikar Stane Kregar
Slovenija, Štajerska
Reliefni Križev pot je ustvaril kipar France Gorše, leta 1972.
Slovenija, Štajerska
Renesančna nagrobna plošča viteza Sigmunda Schrotta iz 16. stoletja
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Hermana IV., ki je bil nezakonski sin Celjskega grofa Hermana II. 
Slovenija, Štajerska
Orgle
Slovenija, Štajerska
Marmorni steber s pozlačenim kapitelom. Na stebru stoji pozlačen lesen kip Marije s krono in žezlom ter Jezuščkom iz prve polovice 18. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Gotska triladijska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik grofov Karla in Ludovika Grosa iz 18. stoletja. Obsežen zapis na nagrobni plošči pravi, da sta bila rojena v Torinu (Turin), v plemiški družini. V cesarski vojski sta dosegla čin maršala. Kasneje sta se ustalila v Celju. Ludovik se je leta 1753. oženil in dobil štiri otroke. Leta 1758. je umrl, star 60 let. Za otroke je naprej skrbel njegov brat. Ta se ni nikoli poročil, umrl pa je leta 1778. v starosti 88 let. Večino svojega življenja sta brata preživela v vojaški službi. 
Cela življenjska zgodba napisana na kosu kamna 😎 Plošča s kipcem sv. Roka je samostojna in ne spada h nagrobniku. Tu je bil nekoč stranski vhod v cerkev sv. Danijela. Na spominski plošči piše, da je vrata izdelal Gerorg Lenz, kamnosek iz Celja, leta 1673.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Monumentalni kip škofa Antona Martina Slomška z dečkom, ki ga posluša, je leta 1937. zasnovala kiparka Karla Bulovec Mrak (1895. Bled - 1957. Golnik). Od leta 1996. stoji v bližini cerkve sv. Danijela. 
Slovenija, Štajerska
Stari nagrobniki vzidani na cerkev sv. Danijela. Prvi z leve je nagrobnik družine Cupitana iz leta 1584. 
Slovenija, Štajerska
Staro mestno jedro Celja
Slovenija, Štajerska
Del srednjeveškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Na dvorišču Celjskega gradu lahko igramo šah, če ni vse zasneženo seveda 😊
Slovenija, Štajerska
Celjski grofje, ki so bivali na gradu, so bili veliki donatorji cerkve sv. Danijela.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Nad Celjski grad se je spustila noč


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja


Vir: voden ogled
Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 44, Založba Obzorja Maribor, 1973
Urh Ferlež: Vzidane plošče na zgradbah v starem mestnem jedru Celja, Mestna občina Celje, 2012