Radovljica, Linhartovo mesto

Radovljica, rojstno mesto prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta pa tudi arhitekta Ivana Vurnika. Mesto je zelo ponosno tudi na umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština, ki je raziskoval zgodovino starega mestnega jedra in o Radovljici tudi spisal knjižico, ki je izšla v zbirki Kulturni in naravni spomeniki Slovenije.
Celotno staro mestno jedro je danes zavarovani kulturni spomenik. Leži na naravnem skalnatem pomolu. Mala, srednjeveška Radovljica ima prav vse kot ostala večja srednjeveška mesta, ki sestavljajo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Ima župnijsko cerkev sv. Petra z župniščem, mogočno baročno graščino, meščanski dvorec z okroglim vogalnim pomolom, meščanske in obrtniške hiše, ki so povečini nastale v 16. in 17. stoletju. Vse to obdaja srednjeveško obzidje in edini v celoti ohranjen obrambni jarek v Sloveniji, skozi katerega se lahko danes sprehodimo. Staro mestno jedro, ki ga je vredno obiskati in videti pa ne le enkrat.
Super ideja za enodnevni izlet, tudi z vlakom. Železniška postaja je tik pod starim mestnim jedrom.

Portal s kraljevsko lepimi, umetelno kovanimi vrati z letnico 1802

Radovljica ima tudi lepo obnovljen nekdanji srednjeveški obrambni jarek. V tej uličici, na začetku starega mestnega jedra, je vhod ali izhod iz jarka

Gorenjska domačija z zidanim stanovanjskim in lesenim gospodarskim delom. Portal in okenski okvirji so iz peraškega tufa. 

Okenski okvir iz peraškega tufa. Okno krasi in varuje kovana mreža. Tuf, zelena znamenitost Gorenjske, so kopali v kamnolomu Peračica, ob istoimenskem potoku v bližini Brezij. Kamnolom je deloval od 16. do začetka 20. stoletja.

Radovljica. Panorama mesta iz smeri pokopališča

Radovljica. Železniška proga Ljubljana - Radovljica, železniška postaja pod mestom in kamniti most

Staro mestno jedro Radovljice je bilo obdano s srednjeveškim obzidjem, ki je delno ohranjeno. Leži na naravni previsni skali, od koder je lep pogled na dolino

Gotska cerkev sv. Petra

Župnišče s freskami

Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, raziskovalec starih mestnih jeder, častni občan Radovljice. Celopostavni spomenik, brez podstavka so postavili leta 2015. Stoji nasproti cerkve sv. Petra.  (2.1.1923-30.3.2010. Rodil se je in umrl v Radovljici)

Linhartov trg v Radovljici

Mogočni baročni portal še mogočnejše radovljiške graščine

Thurn-Valsassinova baročna radovljiška graščina

Hiša, na Linhartovem trgu, v osnovi iz 16. stoletja s portalom iz peraškega tufa in s pomolom v nadstropju. Krasi jo baročna freska sv. Florjana. 

Šivčeva hiša je ena najlepših hiš na Linhartovem trgu. Zgrajena je bila v 16. stoletju, ima dvojni pomol in šivan rob ter skoraj obvezen portal iz peraškega tufa. Krasi jo freska iz 17. stoletja s podobo Usmiljenega Samaritana. V pritličju je stebriščna veža. V njej so uredili likovno galerijo.

Vhodni portal Lectarjeve hiše, iz peraškega tufa in z letnico 1822

Lectarjeva hiša. Najstarejša gostilna v Radovljici. Odprli so jo leta 1822. in deluje še danes. Prvotno je bila v hiši pekarna, ki je bila znana po izdelavi lectovih src. Od tu tudi ime in znak gostilne. V hiši je tudi Lectarski muzej (lectar.com)

Vidičeva hiša, nekdanji meščanski, renesančni dvorec iz leta 1634. z okroglim vogalnim pomolom. V pritličju je kavarna in slaščičarna, v nadstropju pa so uredili hostel. 

Na tem ožjem delu današnjega Linhartovega trga, so bila nekoč Mestna oziroma Zgornja vrata

Vodnjak iz sivega kamna, s skulpturo na vrhu, so dali postaviti prebivalci Radovljice, leta 1908. Ustvarila sta ga kipar Jožef Pavlin in kamnosek Janez Vurnik mlajši, oče arhitekta Ivana Vurnika.

Vodnjak-spomenik je posvečen mecenki in dobrotnici Josipini Mulej, poročeni Hočevar. Rodila se je premožni družini v Radovljici 6. aprila 1824. v hiši na današnjem Linhartovem trgu 8. 

Pročelja srednjeveških hiš krasijo tudi freske

Rojstna hiša prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, na Linhartovem trgu 7, v Radovljici. 

Spominska plošča na Linhartovi rojstni hiši v Radovljici

Okenski okvir iz tufa in kovana mreža

Vhodni portal Linhartove rojstne hiše

Od leta 1835, po požaru, pročelje Linhartove rojstne hiše, krasijo reliefi. Relief predstavlja kiparja pri delu

Reliefa na pročelju Linhartove rojstne hiše predstavljata kamnoseka in slikarja (1835)

Linhartova rojstna hiša z letnico 1835, ko so hišo, po požaru, obnovili in jo okrasili z reliefi

Marilyn Monroe v Radovljici 😎

Radovljica, staro mestno jedro. Zelo lepo obnovljeno in urejeno. Prav vsaka meščanska hiša, od srednjeveških do baročnih, je kulturni spomenik

Radovljiški mački 💜

Najbolj "skuliran" nemški ovčar. 💓

Pravljična, pritlična hiša s frčado in kamnoseškimi elementi, portal, okenski okvirji in klop, iz tufa. Na sklepniku portala je škorenj. Možno, da je bila v hiši nekoč čevljarska delavnica

Srednjeveško obzidje

Nadstropna hiša z lesenim gankom in stopnicami. Prostor pod stopnicami so izkoristili za lopo

Anton Tomaž Linhart, slovenski dramatik, (Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi). Spomenik stoji ob Gorenjski cesti. Ima obliko gledališkega odra in knjige v kateri je Linhartova podoba. Postavili so ga leta 1997.

Povezano - enodnevni izlet na Gorenjsko:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin



Združenje zgodovinskih mest Slovenije:

Celje, Idrija, Jesenice, Kamnik, Koper, Kostanjevica na Krki, Kranj, Metlika, Novo mesto, Piran, Ptuj, Radovljica, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Tržič, Žužemberk

Vir: Register NKD

radolca.si

ks-radovljica.si

wikipedija

Radovljica - Helena in Ivan Vurnik

Hišo v Radovljici v kateri se je, 1. junija 1884, rodil slovenski arhitekt Ivan Vurnik, je leta 1843. kupil njegov ded, podobar Janez Vurnik. V njej je uredil klesarsko delavnico in zaposloval tudi do dvajset pomočnikov. Tudi njegov sin Janez mlajši se je izpopolnil v tem delu in skupaj sta ustvarjala oltarje in kipe, ki nekateri še danes krasijo cerkve na Gorenjskem. Arhitekt Ivan Vurnik je bil tretja generacija umetnikov družine Vurnik.
Ivan Vurnik se je leta 1913. poročil z dunajsko slikarko Heleno Kottler. Leta 1915. sta zapustila Dunaj in se preselila v Radovljico. Odslej ustvarjata skupaj, arhitektura in slikarstvo, Trst, Ljubljana, Radovljica, Gorenjska. Za seboj sta pustila čudovite palače, slike, vezenine na mašnih plaščih in mozaike. Pri slednjih že težko ločimo kaj je kateri ustvaril.
V Radovljici smo obiskali grobnico družine Vurnik in si ogledali mozaike, ki jih je ustvarila Helena Vurnik. Obiskali smo tudi Vurnikovo rojstno hišo. Pot nas je vodila tudi na Topol, do cerkvice sv. Katarine, kjer sta skupaj uredila prezbiterij. V vili Podvin smo si privoščili lahko kosilo, kot sta to počela Vurnikova, nato pa še na kratek večerni obisk svetišča na Brezju.
Vse v organizaciji Narodne galerije, v kateri je, do 15.januarja 2018. na ogled odlična razstava o slikarki Heleni Vurnik

Mozaik na pročelju grobnice družine Vurnik, na pokopališču v Radovljici. Helena Vurnik je upodobila svojega sina Nika Vurnika, ki je bil ubit v ljubljanskem Tivoliju, v drugi svetovni vojni.

Notranjost grobnice Vurnikovih je Helena Vurnik bogato opremila z barvnimi mozaiki

Ivan Vurnik je postavil družinsko grobnico po koncu druge svetovne vojne. Helena Vurnik je izdelala mozaik Kristusa v podobi njunega sina Nika, ki so ga ubili leta 1942

S kamnitimi ploščami krita grobnica 

Grobnica v obliki piramide, na radovljiškem pokopališču, je zgrajena po načrtih arhitekta Ivana Vurnika

Mogočna modernistična vila Savnik stoji na robu starega mestnega jedra Radovljice. Zgrajena je bila po načrtih Ivana Vurnika, med leti 1922-1925, kot trgovska hiša Moda (Gorenjski glas)

Hotel Grajski dvor so zgradili med 1934-1936 po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Kamniti obelisk, ki stoji v grajskem parku je spomenik padlim borcem v NOV. Oblikoval ga je arhitekt Edvard Ravnikar leta 1960.

Kip Marije z detetom v vogalni niši Vurnikove rojstne hiše v Radovljici. Original je varno shranjen v Narodni galeriji. Izklesali so ga v Vurnikovi delavnici. Oče in ded našega arhitekta sta imela kamnoseško delavnico in izklesala sta marsikateri kip in oltar, ki krasijo cerkve na Gorenjskem.

Frčada

Obokan vhod na dvorišče Vurnikove hiše

Rojstna hiša arhitekta Ivana Vurnika v Radovljici, dvoriščna stran

Mozaik na fasadi Vurnikove domačije. Kaj dela krokar 😎

Barviti mozaiki s katerimi se je arhitekt Ivan Vurnik zahvalil vsem, ki so pripomogli k njegovi ustvarjalnosti. Osrednji mozaik je posvečen SAZU. Njim je namreč zapustil svojo hišo, da bi v njej še naprej ustvarjali in se družili kulturniki. Vendar pa SAZU ni bil dober skrbnik. Hiša je začela propadati, zato se je hčerka Mira zavzela, da je rojstna hiša Ivana Vurnika zopet v družinski lasti.

Glavni portal, vhod v Vurnikovo rojstno hišo

Študijska slika slikarke Helene Vurnik za podobo sv. Katarine, ki jo je naslikala za cerkev sv. Katarine na Topolu

Niko Vurnik. Bil je maturant in ilegalec, star 19 let, ko so ga leta 1942, pred Moderno galerijo, na začetku ljubljanskega parka Tivoli, ubili italijanski okupatorji. Dogodek je opisan v romanu Sedmina, pisatelja Bena Zupančiča. Posneli so tudi istoimenski film.

Ohranjen izvesek kamnoseške delavnice, očeta in deda arhitekta Vurnika, ki je bila v njegovi rojstni hiši.

Spomini na fotografijah. Arhitekt Ivan Vurnik, slikarka Helena Kottler Vurnik in njuna otroka Mirica in Nik.

Kotiček Vurnikovih za sprostitev, kjer visita sliki Helene Vurnik: Ivan in Niko Vurnik

V rojstni hiši Ivana Vurnika se je ohranilo kar precej starega pohištva in spominov. Zanimiv je star divan z visokim naslonjalom in izrezljanim lesenim delom. Za vse lepo skrbi njuna vnukinja, zdravnica Mirjana Žumer Pregelj

Umetelno izrezljana lesena kredenca

Neuradna spominska soba Helene in Ivana Vurnika

Skrinja in stari radio Vurnikovih


Povezano:

Radovljica, Linhartovo mesto


Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin