Kranjska Gora, cerkev Marijinega Vnebovzetja

Župnijska cerkev  Marijinega Vnebovzetja stoji v starem vaškem jedru Kranjske Gore, na Borovški ulici. Vas se je nekoč imenovala Borovška vas. Cerkev kot jo vidimo danes so gradili od leta 1510. do 1520. Od prejšnje cerkve je ostal le romanski zvonik. Arhitekt cerkve je bil Bartholomaus Viertaler, njegove zamisli pa je udejanjil gradbenik Jernej Firtaler iz Beljaka.
Tloris cerkve je v obliki križa. Ima eno ladjo, prezbiterij z glavnim gotskim oltarjem Marijinega Vnebovzetja in na les naslikanih apostolov, delo kranjskega slikarja Leopolda Layeja ter dve stranski kapeli. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica. Kor z orglami je podprt s stebri iz peraškega tufa.
Prezbiterij in kapeli je poslikal slikar in freskant, Matija Bradaška (16. februar 1852. Lučine na Gorenjskem - 25. december 1915. Kranj), leta 1904. Njegovo delo sta tudi oltarni sliki v stranskih oltarjih. Krona vsega pa je čudovit zvezdasto obokan strop s cvetličnimi motivi, ki krasi prezbiterij in ladjo. Nastal je okoli leta 1520.

Rebrasti obok prezbiterija krasijo cvetlični motivi in sklepniki

Rebrasti obok cerkvene ladje s cvetličnimi motivi in poslikana polkrožna slavoločna stena.

Gotski, glavni oltar je iz leta 1858. Predstavlja Marijino vnebovzetje. Pod njo so na lesu naslikani apostoli, ki stojijo ob praznem Marijinem grobu. Poslikava je delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja. 

Pogled iz cerkvene ladje na prezbiterij in glavni oltar ter z vitraji okrašena okna. Ob slavoločni steni sta baročna prižnica in krstilnica

Lesena kipa na steni prezbiterija predstavljata sv. Joahima in sv. Ano. 

Orgle in kor, ki ga podpirajo stebri narejeni iz peraškega tufa

Leseno razpelo in Križani

Strop stranske kapele krasi freska sv. Jožefa z Jezusom v naročju. Leta 1904. jo je naslikal freskant in slikar Matija Bradaška (1852. Lučine - 1915. Kranj)

Slika sv. Jožefa z Jezuščkom, v stranski kapeli, je delo slikarja Matije Bradaške iz leta 1903. Ob oltarju sta lesena kipa sv. Nikolaja in sv. Florjana

Tabernakelj in svečnik

Baročna prižnica okrašena z rastlinskimi ornamenti

Krstni kamen pokrit z gotskim nastavkom

Stranska kapela z Bradaškovo sliko Srca Jezusovega. Ob oltarju stojita lesena kipa sv. Janeza Evangelista in sv. Marjete

Freska na stropu druge stranske kapele, Jezus z gorečim srcem na prsih, pod njim je veduta Kranjske Gore. Tudi to je naslikal Matija Bradaška.

Tabernakelj in svečniki

Križev pot je delo slikarja Mateja Goričnika (1790. Poljčane - 1862. Radovljica)

Kip sedečega sv. Nikolaja iz okoli leta 1500

Gotski kip stoječe Matere božje z otrokom. Kip datira v drugo polovico 15. stoletja

Pod korom stoji oltar s kipom Lurške Marije

Pred cerkvijo so na visokih marmornih podstavkih doprsni kipi treh pomembnih mož iz Zgornjesavske doline: Josip Lavtižar, duhovnik, glasbenik, skladatelj, pisatelj povesti in potopisov (12. december 1851. Kranjska Gora - 20. november 1943. Rateče), Simon Robič, duhovnik, naravoslovec, planinec, jamar (11. februar 1824. Kranjska Gora - 7. marec 1897. Šenturška Gora), Lovrenc Lavtižar, duhovnik, misijonar (11. december 1820. Srednji vrh nad Kranjsko Goro - 3. december 1858. Minnesota, ZDA)

Zazidan gotski portal

Kapelica sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža.

V kapelici pred cerkvijo je kopija gotskega kipa sedečega sv. Miklavža.

Marijino vnebovzetje, freska na pročelju cerkve in letnica 1758.

Baročna cerkev Marije Vnebovzete v starem vaškem jedru Kranjske Gore


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Mojstrana

Slovenski planinski muzej v Mojstrani

Planica, Planica ...

Kranjska Gora - Borovška vas

Vir: UE Jesenice: občine Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica, Založba ZRC SAZU, 2011
 gorenjci.si
Register NKD

Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Domžalah

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhni vzpetini, na začetku Domžal, če prihajamo iz ljubljanske smeri. Deset metrska vzpetinica se imenuje Goričica. Starejša cerkev, ki je stala na tem mestu, se prvič omenja leta 1526. Zaradi turških vpadov je bila cerkev obdana s pravokotnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi. Vse skupaj je varovalo še okroglo obzidje in obrambni jarek. Konec 19. stoletja so taborsko obzidje porušili. Staro cerkev so prezidali in povečali ter zgradili pokopališče.
Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Nekaj umetnin je iz stare cerkve, večina pa je novejših in delo slovenskih slikarjev in arhitektov. Prezbiterij je poslikal slikar Slavko Pengov. Freske prikazujejo Marijino življenje. Zanimiva in nenavadna orgelska omara je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Po načrtih Plečnikovega učenca, Antona Bitenca, so prenovili kor. Tudi Križev pot na lesenih ploščah je delo slovenskega slikarja in verjetno je najmlajša umetnina v cerkvi.

Kapela Matere Božje. Baročna kapela s kupolasto streho je bila zgrajena leta 1906, na mestu stare kapelice

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhnem gričku, imenovanem Goričica. Današnja cerkev, z izjemo baročnega zvonika, je bila zgrajena leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Cerkev ima obliko križa. Ob njej je župnišče, kapela in staro pokopališče.

Na zunanji strani prezbiterija stoji s konzolo podprt, dva in pol metrski, bronasti kip Kristusa Kralja. Kip je delo domžalskega kiparja Petra Lobode (1894. Domžale - 1952. Ljubljana)

Železno razpelo na kamnitem podstavku, na starem pokopališču, nosi letnico 1904.

Glavni oltar Marije Vnebovzete s tabernakljem iz sivega marmorja in kupolo na stebričkih. Oltarna slika, Marijino Vnebovzetje, je delo slikarja Slavka Pengova. Na visokih podstavkih sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda.

Obok prezbiterija krasi freska Marijino kronanje, iz leta 1938, ki je delo slikarja Slavka Pengova.

Na vsaki strani prezbiterija so tri niše s slikami Slavka Pengova, ki so posvečene župnijski zavetnici Mariji Vnebovzeti. Prizori so iz njenega življenja: Jezusovo rojstvo, Marija pri Elizabeti, Angelski pozdrav v nazareški hiši, Zdrava, milosti polna ...

... Marija daruje Jezusa v templju, Marija z 12-letnim Jezusom v templju, Marijina smrt.

Razpelo

Na slavoločni steni je kip Srca Jezusovega iz leta 1903, stoji pa na novejšem oltarju, ki je delo arhitekta Ivana Pengova.

Marija z Detetom

Stranski oltar sv. Jožefa z Detetom. Ob njima stojita kipa sv. Alojzija in sv. Luka

Marmornat prestol na katerem sedi Žalostna Mati Božja z mrtvim Jezusom. Umetnina je iz leta 1897.

Lesen renesančni okvir s kamnitim, barvanim kipom Marije z Detetom naj bi bil iz 15. stoletja

Veliko, leseno razpelo

Baročna marmorna prižnica na kamnitem podstavku je iz leta 1896. Slike na kovinskih ploščah predstavljajo Kristusa in štiri evangeliste

Stranski oltar sv. Ane z Marijo, ter sv. Uršula in sv. Katarina, iz leta 1897

Čudovita orgelska omara kot v domžalski župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, leta 1928. Po načrtih Antona Bitenca, so leta 1951, prenovili kor.

Križev pot na lesu je verjetno najmlajša umetnina v cerkvi. Slikar Lojze Čemažar ga je ustvaril leta 1989.

Poslikave in oprema župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Domžalah, so v večini, delo slovenskih slikarjev in arhitektov

Povezano:

Domžale, slamnikarstvo in Festival

Vir: Stane Stražar, Domžale mesto pod Goričico
Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas. 2013

Marija Obršljanska

Romarska cerkev Device Marije v Obršljanu pri Komnu, stoji na vrhu griča, obdana z vinogradi, travniki in drevesi. Pravi Božji mir 😎 Legenda pravi, da se je pastirju prikazala Marija z Jezusom. Sedela je na tronu, ki je bil ovit v bršljan. Od tu ime kraja in cerkve.
Cerkev Device Marije Obršljanske se prvič omenja leta 1570. V sredini 17. stoletja so cerkev obnovili in povečali, s pomočjo grofa Lovrenca Lanthierja, ki je prispeval levji delež sredstev. Pri obnovi so podaljšali ladjo in jo združili z zvonikom, ki je stal samostojno pred cerkvijo. Cerkev ima eno ladjo z dvema stranskima oltarjema. Oba sta iz leta 1736. Izdelana sta iz marmorja, posvečena pa sv. Ani in sv. Antonu Puščavniku. V pravokotnem prezbiteriju je baročni glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom, iz 19. stoletja. Strop prezbiterija je bogato poslikan s freskami Marijinega vnebovzetja. Freske so delo slikarja Giulia Quaglia, ki je poslikal tudi strop v ljubljanski stolnici in v semeniški knjižnici.
Cerkev Device Marije Obršljanske spada med štirinajst Marijinih božjepotnih cerkva med Alpami in Krasom. Med njimi sta tudi Marijino Celje in cerkev Gospodovega oznanjenja, samostanska cerkev na Kostanjevici pri Novi Gorici. 

Romarska cerkev Device Marije obršljanske je prvič omenjena leta 1570. Sredi 17. stoletja je bila cerkev obnovljena, podaljšali so cerkveno ladjo in vanjo vključili zvonik oglejskega tipa s kamnito kupolo. Prvotno je zvonik stal samostojno, pred cerkvijo. 

Kamnito obzidje pokopališča z vogalnim stebrom

Cerkev obkroža nizek kamnit zid z dvema stebroma na vhodu. Streha prezbiterija je krita s skrlami.

Baročna cerkev Device Marije obršljanske ima eno ladjo pravokotne oblike. Tudi prezbiterij je pravokotne oblike. Strop krasijo freske, ki prikazujejo Marijino vnebovzetje. Cerkev ima glavni oltar in dva stranska. Za obnovo cerkve je poskrbel grof Lovrenc Lanthieri, tisti iz čudovitega dvorca v Vipavi. 

Stranski, marmorni oltar, iz leta 1736, je posvečen sv. Ani

Drugi stranski oltar je posvečen sv. Antonu puščavniku. Tudi ta oltar je izdelan iz marmorja, leta 1736.

Zadnja večerja, freska na slavoločni steni je iz druge polovice 19. stoletja. Freska je delo slikarja Ivana Strnada

Orgle na koru so "vklenjene" v zvonik. Tisti, ki je nekoč stal samostojno, ob podaljšanju cerkvene ladje pa je tudi zvonik del cerkve

Strop prezbiterija krasijo freske Marijinega vnebovzetja in kronanja. Nastale so leta 1724. Naslikal jih je slikar Giulio Quaglia (1668-1751), ki je poslikal tudi strop ljubljanske stolnice in semeniške knjižnice. Ko se je s sinom vračal iz Ljubljane domov, se je ustavil tudi na Krasu.

Detajl kamnitega portala zakristije, okrašen z ornamenti

Glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom iz 19. stoletja

Baročna kamnita prižnica

Glede na bogato poslikan prezbiterij, je strop ladje poslikan bolj skromno. Kljub temu je mojster isti, Giulio Quaglia

Križev pot na platnu in brez obveznega križa. 

Kras je balzam za dušo. Travniki, vinogradi, grički do kamor ti seže oko. 

Na Marijino vnebovzetje, 15. avgusta, je veliko romanje. Pred drugo svetovno vojno je praznik obogatil tudi kramarski sejem. Cerkev na griču je obdana s travniki in vinogradi.

Povezano:

Štanjel

Kobjeglava

Komen

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom, Jasna Fakin Bajec, Založba ZRC SAZU, 2013
Register NKD