Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Romarska cerkev sv. Križa stoji na 733 metrov visoki Oljski Gori. Pobudnik za gradnjo svetišča je bil malteški viteški red iz Polzele. Enoladijsko baročno cerkev z dvema 38 metrov visokima zvonikoma so gradili od leta 1754 do 1773. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer.
Cerkev sv. Križa ima čudovit in nenavaden glavni oltar. Pred rokokojsko mrežno steno je, celjski baročni kipar Ferdinand Gallo, postavil Zadnjo večerjo s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. Prezbiterij je, v drugi polovici 19. stoletja, bogato poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, ki se je naselil v bližino Slovenskih Konjic, kjer je tudi umrl.
Pomembna je tudi slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta, Jezus v vrtu Getsemani, iz leta 1765. Slika je sprva krasila glavni oltar, danes pa stoji samostojno v manjšem oltarčku. Po Bergantovi sliki je Gora Oljka dobila svoje novo ime. Od 13. stoletja naprej se je omenjala kot Križna gora.
Pod cerkvijo sv. Križa se nahaja zanimivo podzemno svetišče z Božjim grobom in stranskimi oltarji. Vanj vodita dva vhoda z enako dolgima hodnikoma. Romarji so vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Zanimiv je tudi obokan strop podzemnega svetišča. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz bližnje jame Pekel.
Danes Goro Oljko, poleg romarjev, obiskujejo pohodniki, planinci, izletniki in kolesarji. Nekdanjo mežnarijo so spremenili v Planinski dom z restavracijo, ki nudi domačo hrano, tako da je obisk svetišča blagodejen za dušo in telo 😎

Gora Oljka in dvojno romarsko svetišče. Baročna cerkev sv. Križa z dvema zvonikoma je bila grajena med leti 1754. do 1773. Načrt za cerkev je izdelal mariborski arhitekt Jožef Hoffer (okoli 1704-1762. Letnica rojstva se v različnih virih razlikuje. Arhitekt se je rodil in umrl v Mariboru). Pod cerkvijo se nahaja podzemno svetišče, velikosti 8 x 8 m

Glavni oltar romarske, baročne cerkve sv. Križa na Oljski gori je ustvaril celjski baročni kipar Ferdinand Gallo (1709-1788). Pred rokokojsko steno je kipar postavil kipe Jezusa in apostolov pri Zadnji večerji. Kipi so v naravni velikosti. Umetnina je bila ustvarjena okoli leta 1760. Na vrhu oltarja je razpelo in kip Žalostne Matere Božje. Ob njej sta sv. Neža in sv. Jošt. 

Detajl glavnega oltarja v cerkvi sv. Križa. Zadnja večerja s kipi Jezusa in apostolov v naravni velikosti. 

Slika slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta je sprva krasila glavni oltar v prezbiteriju. Danes je slika v cerkveni ladji, umeščena v manjši oltar, ob stranskem oltarju sv. Janeza Nepomuka. Slika predstavlja Kristusa v vrtu Getsemani. Nastala je okoli leta 1765, ko je Fortunat Bergant ustvarjal v Savinjski dolini. Getsemani je vrt ob vznožju Oljske Gore v Jeruzalemu. Po sliki je nekdaj Križna gora preimenovana v Oljska Gora.

Poslikan strop prezbiterija. Ta je bogato poslikan. V drugi polovici 19. stoletja je prezbiterij poslikal furlanski slikar in freskant Tomaž Fantoni (1822-1892). Freska na stropu predstavlja Vstajenje k poslednji sodbi.

Ob glavnem oltarju, je Tomaž Fantoni naslikal na vsaki strani po dve freski. Na njih je upodobil legendo o sv. Križu. 

Tomaž Fantoni, Legenda o bronasti kači.

Baročna korna ograja

Baročna prižnica iz leta 1862. Na ograji so kipi evangelistov in cerkvenih učiteljev.

Baročna cerkev sv. Križa je enoladijska cerkev z glavnim oltarjem in dvema stranskima oltarjema. Prezbiterij je bogato poslikan, za razliko od ladje, ki nima poslikav.

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Oltar je lesen. Oltarna slika je delo Tomaža Fantonija. Ob Mariji sta kipa sv. Ane (Marijina mati) in sv. Rozalije (zavetnica pred kugo)

Fantonijeva oltarna slika Marije Rožnovenske 

Tudi drugi stranski oltar je izdelan iz lesa. Posvečen je sv. Janezu Nepomuku. Na oltarni sliki ga je upodobil Tomaž Fantoni. Slikar rojen v Furlaniji, se je po letu 1875. preselil v okolico Slovenskih Konjic, ker je veliko delal v tem delu Štajerske. 

Fantonijeva oltarna slika s podobo sv. Janeza Nepomuka. Leta 1393. ga je kralj Venčeslav dal mučiti, ker ni hotel izdati spovedi kraljice. Po mučenju so ga vrgli v reko Vltavo. Njegov kip velikokrat najdemo na mostovih. Janez Nepomuk je zavetnik mostov in splavarjev.

Sv. Janez Krstnik, zavetnik malteškega viteškega reda, ki so bili pobudniki za gradnjo svetišča sv. Križa na Gori Oljki.

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Lurški Materi Božji

Stranski oltar v podzemnem svetišču je posvečen Srcu Jezusovemu. 

Podzemno svetišče na Gori Oljki. Vanj vodita dva vhoda in dva enako dolga hodnika. Romarji so vanj vstopali skozi en vhod in izstopili skozi drugega. Svetišče ima zanimiv obokan strop. Vanj so vgradili koščke stekla in kamne iz jame Pekel. 

Zazidano okno cerkve sv. Križa na Oljski Gori

Konj Tonko zelo rad prihaja na Goro Oljko. Najbolj mu je všeč sočna trava, ki raste ob svetišču. Po dobri paši rad počiva v senci in se nastavlja fotografom pa tudi čohanja se ne brani. 💚


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Velenje, staro in novo mestno jedro 

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Vir: voden ogled
zloženka Gora Oljka
Gora Oljka, Janko Germadnik in Rolanda Fugger Germadnik, Popco Velenje, 2005

Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja in druge sakralne umetnine

V središču starega mestnega jedra Čedada, na mestu kjer je patriarh Kalisto postavil cerkev že v 8. stoletju, stoji veličastna katedrala Marijinega vnebovzetja - Duomo di Santa Maria Assunta. Mogočna, triladijska cerkev, kot jo vidimo danes, je začela nastajati sredi 15. stoletja. V njej se mešajo različni umetnostni slogi, kot so beneški, gotski, renesansa, na stenah so ohranjene freske iz časa, ko je kraljeval barok. Katedrala ima zelo nenavaden glavni oltar. Srebrn pravokotni relief, delno tudi pozlačen je dolg dva metra in visok en meter. V središču je podoba Marije z detetom iz konca 12. stoletja. Ob njej sta nadangel Mihael in Gabrijel, ob straneh stoji 25 ženskih in moških svetnikov.
Največja znamenitost katedrale je Križani na lesenem razpelu. Lesena umetnina je iz 13. stoletja, restavrirali so jo polnih sedem let.
V Čedadu so še posebej ponosni na malo cerkvico, velikega pomena iz 8. stoletja. Tempelj Langobardov mu pravijo. V njem so se ohranile čudovite freske, kipi in štukature. Nekaj tega hrani tudi Muzej krščanstva. Tempelj stoji v kompleksu samostana Benediktink, na ulici Monastero Maggiore 34.

Čedad - Katedrala Marijinega vnebovzetja

Glavni portal katedrale

Luneta nad glavnim portalom katedrale

Kropilnik

Katedrala v Čedadu ima tri ladje

Stranski oltar

Pieta

Marijino oznanjenje. Slika iz leta 1546. Slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Marija na prestolu. Baročna umetnina, ki jo uporabljajo tudi v procesijah

Beneški slikar Antonio Grimani (1434-1523) je leta 1616. naslikal oltarno sliko sv. Križa

Čudovita orgelska omara

Stranska kapela

Glavni oltar krasi srebrno zlata pala iz 12. stoletja. V središču reliefa je Marija z Jezusom, ob njej sta nadangel Gabriel in Mihael. Ob straneh pa je cela paleta ženskih in moških svetnikov.

Nekoliko razposajena slika "Zadnja večerja", visi na steni stranske kapele

Stranska kapela

Orgle

Leseno razpelo s Križanim je iz 13. stoletja, restavrirali so ga kar sedem let

Ostanki baročne poslikave

Matteo Ponzone naj bi naslikal tudi sliko Svetnice iz 16. stoletja

Stranski oltar sv. Jožefa iz 16. stoletja

Marcantonio Da Manzano, vodja Čedada, ki je umrl v bitki, leta 1617. Leseni kip vodje na konju je iz leta 1621. 

Grobnica, sarkofag

Nagrobna plošča patriarha Nicola Donata je iz začetka 16. stoletja

Marmorni prestol čedadskega patriarha iz 9. do 10. stoletja

Detajl Ratchisove (kralj Langobardov, rojen v Čedadu) oltarne mize - Poklon treh kraljev

Kristus in sv. Magdalena. Slika iz okoli leta 1532

Sv. Martin daruje revežu polovico svojega plašča. Slika, ki jo hrani Muzej krščanstva je bila prvotno v cerkvi sv. Martina, ki stoji pri Hudičevem mostu

Poslikan leseni tram Palladijeve palače kjer domuje Muzej krščanstva

Barviti leseni strop. Pritličje Muzeja krščanstva

Glavni oltar samostanske cerkve

Arkadni hodnik samostana Benediktink sv. Marija v Valleju. Samostan so ustanovili v 7. stoletju. Današnji videz je dobil okoli leta 1511.

Tempelj Langobardov je v sklopu samostana sv. Marije in je nastal v 8. stoletju. Ohranili so se kipi svetnikov, freske in štukature. Neprecenljivo 😎

Tempelj Langobardov

Freska na banjastem stropu templja Langobardov

Poslikano pročelje cerkvice sv. Petra in sv. Blaža. Na gotskem portalu ima letnico 1492. 

Cerkev sv. Martina v Čedadu

Cerkev sv. Martina v Čedadu

Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Stara Gora nad Čedadom

Vir: voden ogled
Wikipedija
cividale.com