Prikaz objav z oznako Sveta Trojica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Sveta Trojica. Pokaži vse objave

sobota, 29. julij 2017

Spodnja Voličina v Slovenskih goricah

Spodnja Voličina je razložena vas z nekaj zaselki, ki se razprostirajo po pobočjih in dolinah Slovenskih goric in spadajo pod občino Lenart. V središču zaselkov je župnijska cerkev sv. Ruperta z župniščem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastajala od leta 1519 do 1538. V osnovi je to gotska cerkev s šilastimi okni in gotskimi oporniki na zunanji strani. Poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Rupertu, ima cerkev še štiri stranske oltarje. Vseh pet baročnih oltarjev in prižnica, je delo mariborskega kiparja in rezbarja Jožefa Holzingerja in njegove delavnice. Oltarji so nastajali od leta 1760. do 1772. Poleg kipov svetnikov je na njih tudi veliko angelov. Pravijo, da zato, ker je imel zelo ras otroke in tudi sam je bil oče kar velike družine.
Slovenija, Štajerska
Stropna freska v ladji cerkve sv. Ruperta
Slovenija, Štajerska
Baročni oltar sv. Notburge v južni kapeli župnijske cerkve sv. Ruperta v Spodnji Voličini. 
Slovenija, Štajerska
V severni kapeli je baročni oltar sv. Antona Padovanskega. Vseh pet oltarjev je delo kiparja iz Maribora, Jožefa Holzingerja. 
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar Matere božje oziroma Marijin oltar
Slovenija, Štajerska
Križno obokan prezbiterij
Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar sv. Ruperta. Vsi oltarji, v cerkvi sv. Ruperta, so nastali med leti 1760-1772. Oltarji so delo Jožefa Holzingerja in njegove delavnice v Mariboru.
Slovenija, Štajerska
Gotsko okno v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Kamniti, pravokotni portal zakristije in zakristijska omara
Slovenija, Štajerska
Orgle so novejšega datuma, iz leta 2005. Izdelali so jih v Orglarski delavnici Maribor
Slovenija, Štajerska
Relief na kamniti prižnici. Tudi baročna prižnica je delo Jožefa Holzingerja (1735-1797. Maribor)
Slovenija, Štajerska
Detajl stranskega oltarja Srce Jezusovo oziroma oltar bičanega Jezusa
Slovenija, Štajerska
Razpelo in Križev pot
Slovenija, Štajerska
Župnišče z dvoramnim, baročnim, kamnitim stopniščem. Sprva gotsko poslopje, so v 18. stoletju povišali in povečali
Slovenija, Štajerska
Župnišče, hrbtna stran, obrnjena proti cesti, kjer je viden ostanek nekdanjega protiturškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Ruperta in župnišče v Spodnji Voličini, v Slovenskih goricah
Slovenija, Štajerska
Zunanja, gotska kapela Lurške Marije
Slovenija, Štajerska
Okno s kamnito obrobo in kovano mrežo
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Zunanja, gotska podoba prezbiterija z gotskimi oporniki in visokimi okni. 
Slovenija, Štajerska
Zazidano gotsko okno
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča
Slovenija, Štajerska
Nadstropna hiša s poudarjenim vogalnim rizalitom s šilasto strešico.
Slovenija, Štajerska
Anton Murko (1809. Spodnja Voličina - 1871. Spodnje Hoče), duhovnik in jezikoslovec. Spomenik pred cerkvijo je izdelal kipar Darko Golija (1965. Maribor), leta 1999. (mariborart.si)  


Slovenija, Štajerska
Štiriosna. pritlična stanovanjska hiša z lepim kamnitim portalom, s šivanim robom in frčadami.


Z ornamenti okrašen kamniti portal. Žal malce zanemarjen, delno ohranjen zgornji del s sklepnikom.


Povezane foto zgodbe, Slovenske gorice:





Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988
zupnija-rupert-slo-gorice.rkc.si

četrtek, 27. julij 2017

Grad Hrastovec v Slovenskih goricah

Enodnevni izlet po Slovenskih goricah smo začeli na gradu Hrastovec. Stoji na manjši vzpetini v istoimenskem naselju in spada pod občino Lenart. Po nekaterih virih se grad omenja že leta 1255. Današnjo podobo je "zakrivila" štajerska plemiška rodbina Herberstein, ob pomoči arhitektov iz Gradca, italijanskega rodu. To sta bila Domenico della Tore in Giovanni Pozzo. Danes ima grad nepravilno obliko peterokotnika. Grajsko dvorišče s parkom in kamnito fontano obkroža pet, dvonadstropnih traktov in obrambnih stolpov. Na grajsko dvorišče vstopamo skozi renesančni portal z letnicama 1616. in 1655. Na njem so tudi ohranjene odprtine starega dvižnega mostu. Čez nekdanji obrambni jarek so kasneje zgradili kamniti most. Vhodni trakt je tudi najstarejši del gradu.

Najbolj znani lastniku gradu Hrastovec  je bila plemiška družina Herberstein. Družina, ki je imela razkošno palačo tudi v Gradcu, je bila lastnica gradu v dveh obdobjih, od leta 1481. do 1802. in od začetka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne. Bili so tudi veliki častilci umetnosti, predvsem slikarstva. Umetniške slike so visele po celem gradu. Veliko se jih je ohranilo in jih danes hranijo v Pokrajinskem muzeju Ptuj in Maribor. Tudi stene in stropi v gradu so bili bogato poslikani in okrašeni s štukaturo. Mi smo si ogledali slavnostno dvorano v nekdanjem imenitnem palaciju, ki ima stene poslikane s krajinami, strop pa je bogato okrašen s štukaturo in poslikan z mitološkimi prizori. Poleg palacija je baročna kapela sv. Križa iz leta 1668, ki je prav tako poslikana in okrašena s štukaturo.

Danes je v gradu socialno varstveni zavod, zato je ogled možen le v organiziranih skupinah in ob predhodnem dogovoru z vodstvom zavoda.
Slovenija, Štajerska
Glavni renesančni portal in vhod na grajsko dvorišče, Ohranjeni sta tudi odprtini za verigo dvižnega mostu.
Slovenija, Štajerska
Stara kovinska vrata na glavnem portalu
Slovenija, Štajerska
Ovčice pozirajo. Za njimi pa čudovita kulisa, Slovenske gorice
Slovenija, Štajerska
Starejši, južni del gradu Hrastovec z novejšim kamnitim mostom in dvema, okroglima stolpoma
Slovenija, Štajerska
Kamniti prestol in kamnita klop pred vhodom v grad Hrastovec
Slovenija, Štajerska
Grb plemiške družine Herberstein 
Slovenija, Štajerska
Grajsko dvorišče krasijo veliki cvetlični lonci
Slovenija, Štajerska
Baročno stopnišče na gradu Hrastovec
Slovenija, Štajerska
Kamniti portal z mrežasto kovinskimi vrati
Slovenija, Štajerska
Nekdanja grajska baročna kapela in eden od ohranjenih baročnih portalov
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Na grajskem dvorišču je park z drevesi, s kvadratno fontano in z zanimivo oblikovanimi klopmi 
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Poslikan strop v slavnostni dvorani gradu Hrastovec
Slovenija, Štajerska
Strop je poslikan z mitološkimi motivi
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Strop slavnostne dvorane krasi bogata štukatura v obliki angelčkov in različnih cvetličnih motivov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
V središču poslikanega stropa je speča Venera
Slovenija, Štajerska
Kapela sv. Križa z grbom družine Herberstein. Na portalu je letnica 1668.
Slovenija, Štajerska
Črni oltar v baročni kapeli sv. Križa, na gradu Hrastovec
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Tudi kapela sv. Križa, iz leta 1668, je bogato poslikana in okrašena s štukaturami
Slovenija, Štajerska
Sv. Anton Padovanski z Jezuščkom. Poslikava stene na koru kapele sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Baročna niša z oknom od koder je plemiška družina spremljala mašo v kapeli sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Baročni kropilnik
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Baročni okvir
Slovenija, Štajerska
Grad Hrastovec, kot ga vidimo danes, je nastal v prvi polovici 18. stoletja, ko je plemiška družina Herberstein grad prezidala v čudovit baročni dvorec. Grad ima pet traktov, na vogalih pa tri okrogle obrambne stolpe in dva pravokotna. Družina Herberstein je bila lastnica gradu od leta 1481. do 1802. in potem še enkrat od začetka 20. stoletja pa do konca druge svetovne vojne, ko je bil grad nacionaliziran. Ob vznožju gradu je grajski ribnik.


Povezan izlet, Slovenske gorice:






Vir:
voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
Ivan Jakič, Sto gradov na Slovenskem, Prešernova družba, Ljubljana 2001
Jože Curk, Lenart v Slovenskih goricah in njegova okolica, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 160, Ljubljana, 1988