Odprte hiše Slovenije - Gruberjeva palača

Leto je naokoli in zopet je tu vikend zanimive arhitekture in prireditev Odprte hiše Slovenije ali na kratko OHS. V petek, 15. aprila 2016, so v tem sklopu, odprli tudi Gruberjevo palačo, ki je bogata s štukaturami. Restavratorji so nam rešili detajle stropne poslikave v nekdanji učilnici za mehaniko in hidravliko, v prvem nadstropju palače. V njej je tudi danes urejena predavalnica.
V prvem nadstropju so bili tudi privatni prostori jezuita, arhitekta, hidravlika, tvorca ljubljanskega Gruberjevega kanala, predavatelja pa še marsikaj, Gabriela Gruberja. Rodil se je 6. maja 1740, na Dunaju, umrl pa v daljnem Sankt Peterburgu, 7. aprila 1805. V Ljubljani je živel in ustvarjal od leta 1769. do 1784, ko je odšel v Rusijo. (Wikipedia)
V nekdanjih privatnih prostorih se je ohranila čudovita, baročna kapela, s pozlačenimi štukaturami, slikami in medaljoni, posvečena Mariji. Kapelo je poslikal avstrijski slikar, Johann Martin Schmidt.
Foto zgodba o štukaturah in poslikavah Gruberjeve palače

Stara ključavnica in zapah. Odprimo vrata v čudoviti svet baročnih štukatur in poslikav

Ohranjeni deli poslikave stropa v nekdanji Gruberjevi učilnici za hidravliko in mehaniko, v prvem nadstropju palače

Na vrhu ovalnega stopnišča je baročna poslikava, Alegorija trgovine, obrti in tehnike, ki jo je ustvaril slikar, Andrej Janez Herrlein, leta 1786. (dedi.si)

Andrej Janez Herrlein, se je rodil okoli leta 1739. Wurzburgu, na Bavarskem, umrl pa je v Ljubljani, leta 1817. Bil je slikar in učitelj risanja. V Ljubljano je prišel leta 1778. in ustvaril kar nekaj umetniških del, ki krasijo ljubljanske cerkve. (slovenska-biografija.si)

Fresko, Alegorija trgovine, obrti in tehnike, je prvič restavriral slikar Matej Sternen, leta 1924. in drugič, leta 1976. slikar Viktor Snoj (arhiv.gov.si)

Znamenito ovalno stopnišče, Gruberjeve palače, je okrašeno s štukaturo s cvetličnimi motivi.

Štukatura s cvetličnim motivom

Kotna štukatura

Medaljon v okenski niši. Kapela v Gruberjevi palači

Baročna kapela v Gruberjevi palači je še danes lepo ohranjena. Poslikal jo je avstrijski slikar, Johann Martin Kremser Schmidt

Medaljon v okenski niši, kapelice v Gruberjevi palači

Baročna kapelica v Gruberjevi palači je posvečena sv. Mariji

Medaljon nad oltarjem

Martin Johann Schmidt, Marija z detetom ...

Tretji medaljon v okenski niši Gruberjeve kapele

Oltarna miza v kapeli in še prvotni leseni pod


Povezano: Arhiv Republike Slovenije

Zgodnjekrščansko središče v Ljubljani

V okviru prireditve Odprte hiše Slovenije, si je bilo možno ogledati tudi delček stare Emone, ki bo v letu 2014. praznovala častitljivih 2000 let. Ogledali smo si arheološki park Zgodnjekrščansko središče, ki stoji za predsedniško palačo, če prihajamo iz strani Prešernove ulice in nasproti Cankarjevega doma, na Erjavčevi ulici.
Hišo so zgradili na začetku 1. stoletja in v njeni petstoletni zgodovini je bila večkrat prezidana. Sprva rimska stanovanjska hiša, se je po predvidevanjih arheologov, spremenila v nekakšno zasebno kopališče in nazadnje v prvo krščansko baziliko in krstilnico na tem območju.
Vir: Mestni muzej, Ljubljana

Arheološki park Zgodnjekrščansko središče. Rimsko stanovanjsko hišo so postavili na začetku 1. stoletja

Krstilnica z bazenom je bila zgrajena na začetku 5. stoletja našega štetja, tlakovana je z večbarvnim mozaikom, v katerega so vpletli tudi imena Emoncev, ki so darovali sredstva za njeno gradnjo.

V krstilnico je vodil dolg, pokrit hodnik (portik), ki je bil prav tako pokrit z večbarvnim mozaikom.

Rimski vodnjak

Na začetku 4. stoletja so hišo preuredili in ji dodali tri manjše bazene. Arheologi predvidevajo, da so jo spremenili v zasebno kopališče.

Rimska hiša je imela centralno ogrevanje

Kamniti odtoki, po katerih je voda iz bazenov odtekala v kloako.

Rimski vodovod

Čudovit in lepo ohranjen večbarvni mozaik Zgodnjekrščanskega središča.

Tloris Zgodnjekrščanske bazilike, krstilnice, molilnice in ostalih takratnih prostorov, kot jih prikazuje tabla v arheološkem parku

Predsedniška palača v Ljubljani

Odprte hiše Slovenije - ogled predsedniške palače na Prešernovi 8

Predsedniška palača, se od svojega začetka pa do danes, ni kaj dosti spreminjala. Zgradili so jo konec leta 1898. za potrebe deželne vlade, ki je imela svoje prostore raztresene po mestu. Gradila je Kranjska stavbna družba, ki je do dobra zaznamovala ta del današnje Prešernove ulice, nekdaj Bleiweisova cesta, kajti zgradili so tudi prve večstanovanjske zgradbe v Ljubljani, ki stojijo na sproti predsedniške palače.

Palača, v slogu italijanske renesanse, ima štiri vogalne stolpe.

Predsedniško palačo so gradili po načrtih arhitekta Emila Foresterja in inženirja Rudolfa Bauerja.

Kipa pred glavnim vhodom v predsedniško palačo, sta delo dunajskega kiparja Josefa Beyerja. Predstavljata Zakon in ...

... Moč

Kristalna dvorana predsedniške palače. Prvotno je bila tu kapela.

Pohištvo s stilom

Atrij in stopnišče predsedniške palače krasijo tudi kandelabri, kakršne je izdelovala tudi družina Samassa

Hodnik predsedniške palače. Podjetje Stilles Sevnica je imelo kar precej dela

Modri salon predsedniške palače uporablja predsednica vlade, ki si palačo deli s predsednikom Republike Slovenije, za fotografiranje s svojimi gosti

Prostor v kotu konferenčne dvorane je namenjen zapisnikarjem, prevajalcem in novinarjem

Konferenčna dvorana v predsedniški palači

Cvetlični aranžma je obdelano naravno cvetje, ki zdrži več mesecev. V duhu varčevanja

Umetniške slike, ki krasijo predsedniško palačo, so v večini last Narodne galerije

Pogled iz stopnišča v Kristalno dvorano

Atrij predsedniške palače, ki ima na dvoriščni strani samo eno nadstropje.

Zlati salon uporablja predsednik Republike Slovenije za visoke protokolarne obiske. Ime zlati je upravičeno

Ljubljanske palače: Mestna hiša