Komen, središče Komenskega Krasa

Komen je kraška vasica pa tudi kulturno in upravno središče istoimenske občine. V starem vaškem jedru dominira župnijska, baročna cerkev sv. Jurija, ki stoji na manjši vzpetini. Enoladijska cerkev ima glavni oltar in štiri stranske oltarje. Prezbiterij je bogato poslikan s freskami, ki jih je ustvaril goriški slikar Clemente Del Nori, leta 1901. Vse freske so lepo obnovili. Ob cerkvi stoji nekoliko starejši zvonik oglejskega tipa.
Na manjšem trgu stoji spomenik NOB v obliki obeliska, ki je ograjen s kamnitimi stebrički. Nasproti spomenika je enonadstropna, podolgovata zgradba z razgibanim pročeljem, stopnišči in arkadami. Tu domuje Kulturni dom s knjižnico.
Velja omeniti tudi vilo Storici, ki so jo zgradili leta 1934, po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V pritličju je bila zdravniška ordinacija, v nadstropju pa stanovanje. Vilo obkroža velik park. Danes je v njej zdravstveni dom.

Samostoječi zvonik, oglejskega tipa, cerkve sv. Jurija v Komnu, je iz leta 1733

Baročna cerkev sv. Jurija v Komnu, je bila zgrajena leta 1768. Na tem prostoru je stala manjša, gotska cerkev.

Modernistična vila Storici, ki stoji v središču Komna, je bila zgrajena po načrtih arhitekta Maksa Fabianija, v letu 1934. Zgrajena je bila za zdravnika. V pritličju je bila ordinacija, v nadstropju pa stanovanje. Tudi danes je vila povezana z zdravstvom. V njej domuje zdravstveni dom.

Okno s kamnitim okvirjem, vila Storici

Vila Storici stoji sredi velikega vrta. Poleg glavnega vhoda je imela vhod tudi z zadnje strani. O tem priča kamniti stebriček in stopnišče

Stebriček s kroglami v vrtu Fabianijeve vile Storici

Kamniti dvojni portal je glavni vhod v Fabianijevo vilo Storici oziroma danes v zdravstveni dom. 

Kamniti vodnjak pod cerkvijo sv. Jurija

Železna, ročna črpalka za vodnjak, nosi letnico 1907-

Cerkev sv. Jurija je poslikal goriški slikar Clemente Del Neri (1865-1943), v letu 1901.

Kupola prezbiterija

Baročni glavni oltar je posvečen sv. Juriju

Cerkev sv. Jurija ima štiri stranske oltarje

Niša s kipom Jezusa

Stranski oltar

Relief

Stene prezbiterija je poslikal goriški slikar Clemente Del Neri, v letu 1901, kar se vidi tudi na freski. Vse freske so restavrirane in barvno osvežene.

Na steni prezbiterija je slika z grbom cesarja Franca Jožefa

Orgle

Spovednica ima v luneti poslikavo z motivom "dobrega pastirja", ki je delo slovenskega slikarja Toneta Kralja

Tudi drugo spovednico, v luneti, krasi slika Toneta Kralja, z motivom "izgubljeni sin"

Plošča nad vhodnim portalom nam sporoča, da so staro cerkev podrli, ker je bila premajhna in da so s pomočjo grofov in vaščanov, leta 1773, zgradili novo cerkev.

Kamniti, spominski steber, postavljen ob 70. obletnici vrnitve izgnancev med drugo vojno. Na stebru je verz pesnika Cirila Zlobca

Na osrednjem trgu v Komnu stoji podolgovata, enonadstropna zgradba z razgibanim pročeljem, arkadnim hodnikom, stopnišči. V njej je danes Kulturni dom, knjižnica ...

Spomenik NOB. Na obelisku so imena padlih, obkrožajo ga nizki stebrički. Spomenik je bil odkrit leta 1952.


Povezano:

Štanjel

Kobjeglava

Marija Obršljanska

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Register NKD

Štanjel, idilična vasica na Krasu

Štanjel je slikovita kraška vasica, ki je tekom stoletij doživela kar nekaj hudih ur. Od turških upadov, beneške vojne pa do razdejanja konec leta 1944. V 60-ih letih 20. stoletja so začeli obnavljati grad in vasico in obnova še vedno traja. Veliko je obnovljenega in kraj je vse bolj živ in živahen.          
Hiše v starem vaškem jedru so stopničasto razporejene po 363 metrov visokem griču imenovanem Turn. Med kamnitimi kraškimi hišami se vijejo ozke vaške poti. Prepoznavnost kraju pa daje impozantno grajsko poslopje, obzidje s stolpi in cerkev sv. Danijela, zavetnika vasi.
Arhitekt Maks Fabiani je bil župan Štanjela od leta 1935 do 1945. V kraju in širši okolici je pustil velik arhitekturni pečat. Pri vseh ureditvah, gradu, cerkve in kamnitih kraških hišah, je vedno ohranjal zunanjost takšno kot je bila, spreminjal je le notranjost objektov in tako ohranil srednjeveški pridih Štanjela, ki je vedno vreden našega obiska in raziskovanja.

Cerkev sv. Danijela iz druge polovice 15. stoletja z značilnim limonastim zaključkom zvonika. Slednji je bil cerkvi dozidan leta 1609.

Stenska poslikava, Štanjel s cerkvijo sv. Danijela

Kapelica Srca Jezusovega stoji na trgu pod obzidjem. Na sklepniku ima letnico 1906. Postavljena je bila kot zahvala za preživetje v nesreči z vozom (Register NKD)

Prepoznavna veduta Štanjela. Štanjelski grad in "limonasti" zaključek zvonika cerkve sv. Danijela.

Najstarejši ostanki gradu Štanjel segajo v srednji vek. Današnji videz gradu je ustvarila plemiška družina Cobenzl, od sredine 16. do konca 17. stoletja, je na mestu starejšega gradu zgradila baročni dvorec

Kamnita skulptura pod štanjelskim gradom

Med leti 1920 do 1935. je grad Štanjel obnavljal arhitekt Maks Fabiani. Grad je postal sedež občine Štanjel, v njem je bila zdravstvena in veterinarska ambulanta ter otroški vrtec. Danes je v njem gostišče, ki ima v notranjosti čudovito triforo, skozi katero se odpira čudovit razgled na kraško pokrajino. V gradu je tudi galerija Lojzeta Spacala s stalno zbirko slikarjevih slik in grafik.

Glavni vhod v staro vaško jedro Štanjela. Nekdanji obrambni stolp s strelskimi linami in grbom plemiške družine Cobenzl

Grb plemiške družine Cobenzl

Poznogotska, v notranjosti baročna župnijska cerkev sv. Danijela je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Zvonik so prizidali kasneje, leta 1609. Ponaša se z edinstvenim zaključkom, kakršnega ne vidiš daleč naokoli. Pravijo mu "limonasto pokrivalo", V 17. stoletju so cerkev opremili Cobenzli. Cerkev je enoladijska z glavnim oltarjem in dvema stranskima

Nagrobna plošča vzidana na fasado cerkve. Nekdanji kamniti portal priča o gotski zasnovi, danes baročne cerkve.

Doprsni kip, Antona Mahniča, na visokem podstavku, prislonjen na zunanji strani cerkve sv. Danijela. Bil je teolog, pesnik, pisatelj ... rojen leta 1850. v bližnjem Kobdilju

Dimnik, zanimiva arhitektura goriškega Krasa.

Pogled na novejši, ravninski del Štanjela

V cerkvi sv. Danijela so tudi grobnice bogatejših rodbin. Nekaj nagrobnikov je vzidanih na zunanjo fasado cerkve, nekaj pa jih je v notranjosti

Baročna krstilnica

Poslikava na stropu ladje

Stranski oltar s sliko Poklon sv. treh kraljev

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Kip je izdelan iz voska

Poslikan strop v prezbiteriju

Relief štanjelskega gradu iz 17. stoletja na pročelju menze glavnega oltarja

Glavni oltar. Prvi in zadnji kip, sv. Jožef in sv. Janez Nepomuk, je ustvaril štajerski baročni kipar Jožef Straub. Kipa sta lesena, 

Kovana vratca, ki zapirajo nišo v prezbiteriju

Skrajno levo je železniška postaja Štanjel

Obnovljen kvadratni stolp na Štanjelskem trgu. Nekoč je bila v njem grajska kapela, danes je tu stalna razstava o življenju in delu arhitekta Maksa Fabianija. 

V vhodnem stolpu v staro vaško jedro Štanjela so umestili spominsko zbirko na drugo svetovno vojno

Grajski palacij z gankom, ki je podprt z oboki in kamnitimi konzolami. Grajsko dvorišče je tudi prizorišče kulturnih prireditev, razstav, tržnice ... 

Gostišče z razgledom v gradu Štanjel, pod križno obokanim stropom.

Vodnjak na grajskem dvorišču z letnico 1694. Kraševci bi rekli "štirna". 

Baročno stopnišče ob katerem je več praznih niš. Čudovito stopnišče je povezovalo spodnje in zgornje grajsko dvorišče. Danes je podest uporaben tudi kot oder za različne grajske prireditve

Venčke sv. Ivana so spletali na Krasu in jih ob kresnem večeru obesili na vrata za srečo in zaščito pa tudi kot okras svojega doma. Konec devetdesetih let so v Štanjelu to lepo šego obudili. 

Novejši Štanjel

Eden od ohranjenih vhodov na grajsko dvorišče. Grad in cerkev sv. Danijela v Štanjelu sta imela vsak svoje obzidje

V zgornjem traktu štanjelskega gradu ima svoje prostore Turistično informativni center

Baročna spominska plošča plemiške družine Cobenzl z letnico 1699.

Poslikava na stopnišču zgornjega grajskega trakta

Polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati, pod štanjelskim gradom, vodi na Fabianijevo pot, ki pelje do Ferarijeve vile. Na kovanem delu je letnica 1935, nad njo napis DottE Fmed, na vrhu pa gnezdo s ptički

Povezano:

Vipava, staro trško jedro

Kobjeglava

Marija Obršljanska 

Komen

Sveto in Cerje 

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Nataša Štupar Šumi, Štanjel in grad Štanjel, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 125-126, 1987