Solčavska Marija

Solčava, čudovita alpska vasica, je leta 1944. doživela kruto usodo. Ob koncu druge svetovne vojne, jo je agresor požgal in tako uničil številne domove. Kot po čudežu se je požigu izognila cerkev Marije Snežne, ki še danes stoji na vzpetini v strnjenem delu starega vaškega jedra Solčave. Do nje se lahko povzpnemo po osemdesetih stopnicah ali pa po bolj položni poti, mimo župnišča in kapelic.

Današnja gotska cerkev je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja, na prostoru nekdaj romanske cerkve. Pozno gotska cerkev Marije Snežne ima eno ladjo in prezbiterij z glavnim oltarjem, ki je delo kiparja in podobarja Andreja Cesarja (1824-1885). V atiki oltarja domuje znamenita Solčavska Marija. Kipec sedeče Marije z Jezusom umeščajo v sredino 13. stoletja. Kupola prezbiterija je rebrasto obokana, poslikana in okrašena s številnimi sklepniki.

Cerkev so nekoč krasile srednjeveške freske, ki so jih na veliko žalost, v drugi polovici 19. stoletja prekrili z beležem. Okoli leta 1891. je cerkev na novo poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni. Križev pot je leta 1760. naslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger (okoli 1720. Rogatec - po 1787).

Ob cerkvi stoji obnovljena pokopališka kapela sv. Ane s častitljivo letnico 1610.

Gotska cerkev Marije Snežne v Solčavi je bila zgrajena med leti 1461. do 1485. Do nje vodi osemdeset stopnic.

Vhodni, kamniti portal cerkve Marije Snežne v Solčavi

Freska na pročelju cerkve Marije Snežne

Stranski portal cerkve Marije Snežne

Visoko gotsko okno  s poslikanim robom

Sv. Jožef, freska na pročelju cerkve Marije Snežne.

Cerkev Marije Snežne v Solčavi je iz druge polovice 15. stoletja. Zvonik so zgradili kasneje, leta 1710.

Visoko gotsko okno

Nizko gotsko okno s krogovičjem. 

Rebrasto obokana kupola v prezbiteriju krasijo cvetlični motivi in številni sklepniki na rebrih

Glavni oltar v prezbiteriju je ustvaril kipar in podobar Andrej Cesar, ki je živel v Mozirju. V atiki oltarja je kipec Solčavske Marije.

Pogled, skozi gotski prehod slavoločne stene, v prezbiterij cerkve Marije Snežne.

Kamniti portal zakristije

Lesena prižnica

Del ohranjene srednjeveške freske iz 15. stoletja, ki so jo med obnovo, našli pod beležem

Cerkvena tla so iz solčavskega marmorja ali bolj učeno, iz logarskega apnenca. 

Umetelno izdelan pokrov krstilnika, na vrhu krst Jezusa

Orgle

Procesijski kip sv. Ane. Na zidu Križev pot iz leta 1760. Ustvaril ga je slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger iz Rogatca.

Sv. Jurij z zmajem

Krst Jezusa?

Ladjo je poslikal furlanski slikar Tomaž Fantoni, leta 1891. 

Sv. Jožef, pod njim solčavska cerkev Marije Snežne

Kamnite stopnice, ki vodijo na kor in kropilnik

Kapela sv. Ane, ob cerkvi Marije Snežne, je iz leta 1610. Streho z zatrepom krasi z lesom obložen stolpič. 

Vhod v kapelo sv. Ane iz leta 1610.

Kapela sv. Ane ima, poleg strešnega stolpiča, še čudovito frčado pokrito s stožčasto strešico.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009

Vir: voden ogled

solcava.si, Strategija trajnostnega razvoja TO Solčavsko (2011-2015)

Aleksander Videčnik, Po Gornji Savinjski dolini, 1978

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Na robu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, stoji v osnovi iz 13. stoletja, nadžupnijska cerkev sv. Jurija. Najstarejši del cerkve je današnja glavna ladja in zvonik. Strop je bil prvotno raven in lesen. Za današnje gotske oboke se lahko zahvalimo konjiškemu nadžupniku Valentinu Fabriju, ki je deloval v konjiški fari med leti 1482 do 1509. V tem času je iz romanske cerkve ustvaril gotsko umetnino in jo dal tudi poslikati. Žal se od teh poslikav ni ohranilo prav veliko. Na enem od sklepnikov je še ohranjen njegov grb na katerem sta kladivo in nakovalo. Glavni oltar v prezbiteriju je posvečen sv. Juriju. Nekoliko kasneje so prizidali stransko ladjo, v kateri je črni oltar sv. Križa iz leta 1713. Najmlajši del cerkve je baročna roženvenska kapela s tremi oltarji in freskami, ki jih je ustvaril slovenski baročni slikar Jožef Lerchinger, rojen leta 1720. v Rogatcu. Freske so nastale sredi 18. stoletja.

Zaključek kamnitega rebra v stranski ladji

Gotska cerkev sv. Jurija stoji na koncu Starega trga v Slovenskih Konjicah

Najstarejši del cerkve sv. Jurija je glavna ladja. Zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Iz tega časa je tudi zvonik. Kasneje so prizidali stransko ladjo in sredi 18. stoletja še baročno Rožnovensko kapelo. 

Glavni oltar v prezbiteriju posvečen sv. Juriju. 

Poslikan in zvezdasto obokan strop

Rebrasto obokan strop v glavni ladji. Nekatera polja so poslikana s cvetličnim motivom. Posebnost oboka v konjiški cerkvi so rebra, ki rastejo iz kapitelov in se odsekano končajo v prostoru. Desno spodaj.

Sklepnik z grbom nadžupnika Valentina Fabrija. Na grbu sta kladivo in nakovalo. Cerkev so obokali konec 15. stoletja, pred tem je imela raven lesen strop. 

V stranski ladji stoji črni marmorni oltar sv. Križa. Nastal je okoli leta 1713.

Detajl stranskega oltarja sv. Križa

Današnje orgle so iz leta 1959. Izdelali so jih v orglarski delavnici Franca Jenka, v ljubljanskem Šentvidu.

Rebrasto obokan strop s sklepnikom v obliki ščita

Križev pot

Križani, leseno razpelo

Kupola v baročni Rožnovenski kapeli. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger, ki se je rodil okoli leta 1720. v Rogatcu. Poslikal je kar nekaj cerkva na Štajerskem, med drugim tudi kapelo v samostanski cerkvi v Olimju.

Glavni Rožnovenski oltar je delo furlanskega slikarja in rezbarja Tomaža Fantonija iz leta 1887. 

Nagrobna plošča konjiškega prošta Valentina Fabrija. V spodnjem desnem kotu je njegov grb s kladivom in nakovalom. 

Lerchingerjeva freska v Roženvenski kapeli s personifikacijo pomladi

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in mogočno župnišče. Na dvorišču je "jumbo" pirh poslikan z zmajem, ki ga je pokončal Jurij in tako rešil mesto in predvsem mlada dekleta, ki jih je zmaj vsako leto zahteval, da ne bi poplavil mesta. Zdaj vemo tudi za čas, kdaj smo obiskali Slovenske Konjice 😊

Portal konjiškega župnišča. 

Nad župnijskim portalom je grb in nad njim v relief ujeta podoba nekdanjega konjiškega župnika Marka Gonana. Med leti 1625 do 1635 je dal prezidati in povečati župnišče, kar je zapisano tudi na plošči, na kateri je tudi njegov grb. 

Valentin Fabri je svojo duhovniško službo v Konjicah nastopil okoli leta 1480. Kmalu po tem se je lotil tudi prezidave in utrditve župnišča. Ker Konjice niso bile utrjene, so se ljudje ob nevarnostih zatekali v župnišče.

Detajl pročelja cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Plošča z vinsko trto je del nekdanjega rimskega spomenika.

Antični nagrobnik (stela) iz 4. stoletja. Stoji v niši obzidja, za cerkvijo.


Povezano:

Slovenske Konjice. Evropska destinacija odličnosti 2017.

Vir:
Voden ogled
slovenskekonjice.wordpress.com
Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1970
Wikipedija