Cerkev sv. Štefana v Postojni

Baročna cerkev sv. Štefana stoji v središču starega mestnega jedra Postojne, na manjši vzpetini, kjer je bilo nekoč pokopališče. Zgradili so jo leta 1777, o čemer priča tudi letnica na vhodnem portalu. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Leopold Hofer.
Cerkev je v 19. stoletju prizadel požar, tako da je današnja predelana in na novo opremljena. Enoladijska cerkev z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu, zavetniku konj. Poleg glavnega ima cerkev tudi dva stranska oltarja. Vsi so delo Janeza Vurnika iz Radovljice in Matije Tomca, ki je imel svojo delavnico v Šentvidu pri Ljubljani. V štirih rahlo zaokroženih nišah so lepo prilegajoče se spovednice. Vsako krasi oljna slika slikarja Janeza Wolfa. Na slikah so upodobljeni: sv. Katarina, sv. Kralj David, sv. Peter in sv. Magdalena.
Kupoli prezbiterija in ladje sta bogato poslikani. V prezbiteriju sv. Trojica in medaljoni z evangelisti. Kupola ladje pa je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana, v medaljonih lahko prepoznamo sv. Danijela z levi, sv. Katarino, sv. Antona Padovanskega in sv. Andreja s križem.
Velja se sprehoditi tudi do pokopališča, ki je nedaleč stran, ob Tržaški cesti in si ogledati baročno grobnico veleposestniške družine Jurca.

Cerkev sv. Štefana v Postojni so zgradili leta 1777. po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797). V 19. stoletju je cerkev prizadel požar, tako da so jo nekoliko predelali, dobila pa je tudi novo opremo.

Baročna cerkev posvečena sv. Štefanu, zavetniku konj. Tudi to kaže kako velik pomen za kraj je imelo furmanstvo in seveda konji. Pred cerkvijo stoji doprsni kip sv. papeža Janeza Pavla II

Glavni, kamniti portal cerkve sv. Štefana, z letnico 1777.

Okno obdano s pilastri, nad glavnim portalom. Kamniti okenski okvir, slednjega posnema.

Enoladijska, baročna cerkev sv. Štefana z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu. Ob straneh se v štirih, rahlo zaokroženih nišah lepo prilegajo spovednice.

Božje jagnje

Baročni kropilnik

Kupola ladje je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana.

Poleg prizorov iz življenja sv. Štefana, so na oboku ladje, v medaljonih, naslikani sv. Danijel, prerok, ki je največkrat upodobljen z levi, sv. Katarina, sv. Anton Padovanski in  sv. Andrej.

Oljna slika sv. Magdalene je delo slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)

Najstarejša je oltarna slika sv. Frančiška Asiškega, v stranski kapeli, delo slikarja Andreja Herrleina (1739. Wurzburg - 1817. Ljubljana). Kamnita kipa predstavljata sv. Tomaža Akvinskega in sv. Antona Puščavnika.

V kupoli prezbiterija je naslikana Sveta Trojica, v medaljonih pa štirje evangelisti. Vse stenske poslikave so delo italijanskega slikarja Domenica Fabrisa. Cerkev je poslikal med leti 1876 do 1879.

Orgle z baročno omaro in vhodna lopa

Sv. Kralj David, oljna slika slikarja Janeza Wolfa

Oba stranska oltarja sta iz sredine 19. stoletja. Mojstra sta bila Janez Vurnik iz Radovljice in Matija Tomc, ki je imel delavnico v ljubljanskem Šentvidu.

Glavni oltar s kipom sv. Štefana

Korna ograja

Sv. Marija Magdalena upodobljena s hudičevo glavo v rokah. 

Obokan in poslikan predprostor, pod korom in omara za knjige.

Župnišče z dvoramnim kamnitim stopniščem

Nagrobna plošča in grb družine Nicoletti.

Kapela sv. Lazarja z zvonikom, na pokopališču v Postojni, je bila zgrajena leta 1853. 

Kapela s kupolo je zadnji dom družine Jurca. Zgrajena leta 1910.

Relief na kapeli sv. Lazarja



Povezano:

Postojna ni samo Postojnska jama

Vir: Drago Kolenc, Kraji, kjer je prepih doma

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj

"Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in so šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi ..." Odlomek iz povesti Aleš iz Razora, najslavnejšega prebivalca Vrhnike in nič manj slavnega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
Tudi jaz sem se dolga leta samo vozila mimo Vrhnike, v glavnem v smeri morja. Nekega dne je padla odločitev, da se ustavim na Vrhniki in si ogledam staro mestno jedro. In ni mi žal 😃

Barvita in živahna secesijska vila s poudarjenim osrednjim delom se imenuje Ogrinova vila in stoji ob Tržaški cesti. Zgrajena je bila na prehodu iz 19. v 20. stoletje. V njej je živel slikar Simon Ogrin (1851-1930), ki jo je tudi zgradil. Dolgov za hišo se ni znebil do konca svojega življenja. Od leta 1884. je živel na Vrhniki. Z ženo Elizabeto sta imela sedem otrok. (Wikipedia.org)

Vila na Tržaški cesti 22 s poudarjenim srednjim delom in secesijskim okrasjem. Zgradili so jo na začetku 20. stoletja, leta 1903.

Od mlekarne do pivovarne. Leta 1904. so sezidali to čudovito secesijsko hišo z okroglim zidanim dimnikom. V njej je bila mlekarna. Danes je v njej butična pivovarna, podjetnega Avstralca, ki jo je poimenoval kar po največji slovenski naravni znameniti, Človeški ribici, HumanFish. 😊

Na Tržaški 25 stoji vrhniški hram kulture, ki so ga zgradili konec leta 1938. Imenovali so ga Prosvetni dom. Poleg različnih predstav in razstav je bil tu zelo obiskan kino. Leta 1946. so Prosvetni dom poimenovali po znamenitem Vrhničanu in slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Ne vem kdo je arhitekt zgradbe, toda po stebrih, ki na vogalu podpirajo strešico, bi rekla, da so bili tudi tu na delu Plečnikovi učenci

Klasicistična, enonadstropna palača z mansardo in širokim vhodnim stopniščem je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Stoji na Tržaški cesti 23. Prvotno je bil v njej Rokodelski dom. Danes ima tu svoj sedež Muzejsko društvo Vrhnika. V palači je tudi stalna razstava slikarja in grafika Florisa Oblaka (1924-2006), ki je bil rojen na Vrhniki.

Kunstljeva vila je ena lepših, verjetno pa tudi najlepša, zgradba na Vrhniki. Zgradili so jo leta 1911. po načrtih arhitekta Filipa Jakoba Supančiča. Enonadstropna vila z mansardo in dvokapno streho na čop, na kateri so frčade s stožčasto strešico. Vilo krasijo leseni balkoni. Na čelni strani se nad vhodom dviga pomol, ki je pokrit z zalomljeno piramidasto streho. Vilo je dal zgraditi Josip Kunstelj, trgovec z lesom. Njegovo podjetje je v letih 1898/99 zgradilo železnico od Ljubljane do Vrhnike in s tem omogočilo hitrejši razvoj mesta in okolice. Ob vili je vrt, za njo pa so gospodarska poslopja

Detajl Kunstljeve vile. Frčada s stožčasto streho

Župnijska cerkev sv. Pavla na Vrhniki je bila zgrajena 1851

Župnijska cerkev sv. Pavla je pravokotne oblike. Zvonik je postavljen na vogal cerkve, ob prezbiterij.

Glavni vhod v neoromansko cerkev sv. Petra s širokim kamnitim stopniščem.

Prezbiterij z glavnim oltarjem sv. Pavla apostola. Oltarna slika je delo Franza Kurza Goldensteina iz leta 1851. Freske v prezbiteriju je naslikal Janez Wolf. Na oltarni menzi je tabernakelj z baldahinom iz leta 1834.

Stranski oltar sv. Hieronima, z ornamenti poslikan steber in ena od postaj Križevega pota, ki jih je, po predlogah, naslikal Simon Ogrin, leta 1911. 

Prezbiterij z glavnim oltarjem, prižnica in z ornamenti poslikani stebri in oboki, ki ločujejo glavno ladjo od stranskih. Ornamente je naslikal Simon Ogrin, leta 1907. 

Kip svetnice v niši na zunanji strani prezbiterija

Enonadstropna hiša s secesijskim vencem pod napuščem. V pritličju polkrožne vratne odprtine z železnimi vratnimi krili. Zgrajena je bila konec 19. stoletja

Lepo obnovljena stara hiša z arkadnim hodnikom in lesenim, zaprtim gankom, na katerega vodijo lesene stopnice. Hišo so zgradili sredi 19. stoletja. V pritličju je bila kovačija. Leta 1888. so hišo nadzidali in ji dodali gank

Hiša ima še vedno pločevinasto tablico z napisom "Zavarovala Jugoslavija"

Prvi znani lastnik hiše na Stari cesti 5 je bil Jakob Kette, ki je bil pradedek slovenskega pesnika in pisatelja bajk in pravljic Dragotina Ketteja. Hiša je bila zgrajena 1822. leta. 

Kamniti portal hiše na začetku Stare ceste močno spominja na arhitekta Jožeta Plečnika. Ustvarili so ga njegovi učenci, leta 1929, ko so hišo predelali. Zgrajena je bila leta 1823. 

Hiša na vogalu Stare ceste in Cankarjevega trga. Na začetku 20. stoletja je bila v pritličju lekarna

Forma viva v lesu

Hiša na Stari cesti z zaprtim lesenim gankom iz 19. stoletja

Enonadstropna, kvadratna palača z mansardo in dvokapno streho na čop stoji na Cankarjevem trgu. V njej je sodišče, nekoč so bili tu tudi zapori, ki jih je spoznal tudi Ivan Cankar. Na dveh vogalih sta pomola na konzolah. 

Dvoriščna stran sodniške palače na Vrhniki z arkadnim hodnikom

Osnovna šola zgrajena v secesijskem slogu, leta 1904. Litoželezni vodnjak, ki stoji pred vhodom v šolo, je dobila Vrhnika kot darilo od dunajskega izvajalca vodovodnih del, kot zahvala za dodeljen posel. Vodnjak je bil vlit v Salmovi livarni na Češkem. Sprva je stal samostojno v šolskem parku, danes pa je okoli njega betonsko korito

Nekdanji vrhniški hotel pri Črnem orlu. Leta 1850. je dvonadstropno palačo, v klasicističnem slogu, obnovil veleposestnik Josip Kotnik. Hotel je imel v pritličju gostilno in kavarno, danes so tu manjše trgovine. V prvem nadstropju je bila čitalnica

Povezano:

Cankarjeva Vrhnika

Vir: kamra.si
Register nepremične kulturne dediščine
visitvrhnika.si