Ceglo se ponaša z enim najlepših dvorcev v
Goriških Brdih. Vila, dvorec ali grad, domačini so mu od nekdaj pravili
Gredič (mali grad) in tako je tudi ostalo. Kdaj natančno so ga zgradili, ni znano. Domnevajo, da je na tem mestu stalo poslopje že leta 1774. Ta letnica je namreč vklesana na bližnji, opuščeni in zapuščeni kapelici. Zadnja plemiška rodbina, ki je bila lastnica vile, je bila družina
Codelli. Danes je Gredič znova v privatni lasti, lepo prenovljen, v njem je manjši hotel, ima pa tudi restavracijo in vinoteko, da o razgledu niti ne govorim.
Biljana je vasica in prafara, pravijo pa, da tudi ena lepših vasic v
Brdih. Na najvišji točki vasi, stoji danes baročna
cerkev sv. Mihaela, ki je obdana z vaškimi, kamnitimi hišami. Na žalost je večina zapuščenih in samevajo, čeprav so obdane z vinogradi in sadovnjaki. Gredič in Biljana pa sta postala prava tv zvezdnika, saj oba nastopata v nadaljevanki,
Ena žlahtna štorija.
 |
| Dvonadstropna vila, dvorec ali pa Gredič, kot so ga od nekdaj imenovali domačini, stoji pod vasjo Ceglo. Renesančni dvorec, krasi vogalni stolp s strelnimi linami. |
 |
| Gredič je bil nekaj časa v lasti družine Codelli. Kdaj točno so ga postavili se ne ve natančno. Gredič je tudi danes v privatni lasti. V njem je hotel, restavracija in kot se za Brda spodobi, tudi vinoteka. Za dodatno obleganje dvorca pa je prispevala tudi tv nadaljevanka, Ena žlahtna štorija, ki si je dvorec vzela kot odlično kuliso. |
 |
| Zapuščena kapela sv. Jožefa, stoji ob prenovljenem dvorcu Gredič. Kapela nosi letnico 1774. |
 |
| Briška hiša v vasici Biljana |
 |
| Biljana, slikovito staro vaško jedro, posejano s kamnitimi hišami in čudovitimi portali, ob ozkih, s kamnom tlakovanih uličicah. |
 |
| Biljana, detajl kovanih vhodnih vrat, na biljansko pokopališče. |
 |
| Na najvišji točki vasice Biljana, se nahaja župnijska cerkev sv. Mihaela. Danes baročna cerkev, z ostanki gotike, je stisnjena med vaške hiše, do vhoda pa vodi kamnito stopnišče. |
 |
| Ohranjena freska iz sredine 14. stoletja, v ladijskem delu cerkve |
 |
| Freska na stropu biljanske cerkve, prikazuje prihod sv. Mihaela. |
 |
| Poslikan obok stranske kapele. Danes baročna, nekoč pa prafarna gotska cerkev sv. Mihaela, se prvič omenja že leta 1233 |
 |
| Cerkveni kor z orglami |
 |
| Kip Jezusa, ki ga v župnijski cerkvi sv. Mihaela, uporabljajo tudi na vsakoletni procesiji |
 |
| Glavni baročni oltar, z osrednjo sliko sv. Mihaela. Nad sliko je krona, kar priča, da je bila Biljana "cesarska" župnija. |
 |
| Križno obokan, gotski strop prezbiterija, iz leta 1534, je bogato poslikan. Strop prezbiterija je poslikal goriški slikar in restavrator, Clemente Del Neri, leta 1905. Osrednji freski predstavljata Sveto Trojico in Marijino kronanje. |
 |
| Gotsko okno stare cerkve in ostanki stare freske, ki naj bi bila iz sredine 14. stoletja. |
 |
| Stranski oltar, Marija z detetom, ob njem pa slika, na kateri sta upodobljena sv. Ciril in Metod |
 |
| Župnijska, baročna cerkev sv. Mihaela v Biljani, ima poleg glavnega oltarja, še štiri stranske, marmornate oltarje. |
 |
| Spovednica |
 |
| Nagrobna plošča, družine Zupančič, na pročelju biljanske cerkve. |
 |
| Razgledni stolp v Gonjačah.Stolp je visok 23 metrov in ima 144 stopnic. Načrt je izdelal arhitekt Marko Šlajmer, stolp pa so postavili leta 1961. |
 |
| Detajl spomenika, posvečen 315-im žrtvam druge svetovne vojne, padlim na desnem bregu reke Soče. Spomenik stoji ob razglednem stolpu, v Gonjačah in je delo kiparja, Janeza Boljke. |
 |
| Drugi del bronastega reliefa, na Gonjačah, kiparja Janeza Boljke. Oba reliefa simbolizirata borbo in trpljenje prebivalcev Goriških Brd. Tudi spomenik so postavili leta 1961. |
