Vile pod Rožnikom

Mogoče so se tudi povojni stanovalci, čudovitih vil, ob vznožju ljubljanskega Rožnika, kdaj popeljali s Pionirsko železnico, mogoče pa tudi ne. Danes je vsekakor velik arhitekturni užitek, sprehoditi se mimo njih in občudovati njihovo raznolikost. Stanovalci so se, tekom desetletij, odkar vile stojijo, že večkrat zamenjali. Nekateri za svoje lepotice lepo skrbijo, jih obnavljajo, da sijejo v vsem svojem sijaju. Nekatere pa nimajo te sreče. Žalostno samevajo in propadajo, njihovih rešiteljev pa od nikoder.
Ena teh nesrečnic je tudi vila Zlatica, ki je bila v lasti nekdanjega ljubljanskega župana, Ivana Hribarja. Župana, ki je za mesto Ljubljana in njegove prebivalce veliko naredil. Zdaj bi bil že čas, da mu mesto nekaj tega povrne in obnovi njegovo žalostno vilo.

Polkrožni pomol, vile na začetku Ceste 27. aprila, ki je bila zgrajena v prvi polovici 20. stoletja

Vilo na Cesti 27. aprila 3, je zgradila Kranjska stavbna družba, leta 1912.

Prizidek z veliko teraso, so zgradili leta 1934.

Čudovita vila, z razgibanim tlorisom, balkoni, reliefom in dvema arkadnima vhodoma, stoji na začetku Ceste 27. aprila. S pročeljem gleda proti parku Tivoli, s krajšo stranico pa na železnico in proti mestu. 

Čudovito vilo je kupil gradbenik Leo Dukič in jo leta 1931. obnovil in dozidal.

Skozi ta čudoviti vhodni portal in arkadni hodnik, je v vilo hodil tudi Josip Vidmar, eden izmed ustanoviteljev OF. Vilo je dobil po vojni, ko so prejšnjega lastnika razlastili. 

Vila je bila zgrajena 1912. leta. Leta 1918. jo je kupil takratni znameniti ljubljanski župan, Ivan Hribar. Po svoji hčerki jo je poimenoval, Zlatica. Leta 1934. so vilo preuredili in dozidali po načrtih arhitekta, Josipa Costaperaria. Trenutno je vila v bolj žalostnem stanju. Čaka na investitorja, ki jo bo obnovil, da bo zasijala v vsej svoji lepoti, Tako kot večina vil, ki jo obdajajo

Vila, nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja

Vila s kvadratnim stolpom

Znamenita vila, v njej je bila ustanovljena OF, 26. aprila 1941. V njej je, do selitve na začetek ulice, živel Josip Vidmar.

Spomenik "na pločniku" je delo arhitekta Jožeta Plečnika. Pred njim so štirje kamniti stebrički. Eden manjka samo na fotki :) 

Tlorisno razgibana hiša, s stolpičem, ki ga pokriva piramidna streha

Vila z vogalnim stolpom

Vila Podrožnik je očem skrita, ampak tudi ograja je svojevrstna umetnina

Doprsni kip Roberta Kollmanna, je odkril predsednik republike, Borut Pahor, 20. aprila 2015. Robert Kollmann ni imel potomcev, zato je grad podaril zvezi slepih in slabovidnih. Ta je leta 1940. vilo-grad prodala, s kupnino pa zgradila šolo za slepe in slabovidne. Kip je delo akademskega kiparja Mirsada Begiča (up-rs.si)

Glavni vhod na posestvo, Vile Podrožnik, nekoč Kollmannov grad. Vilo je dal zgraditi ljubljanski trgovec s porcelanom, Franc Kollmann, njegov sin Robert pa jo je podaril slepim in slabovidnim. Danes je Vila Podrožnik protokolarni objekt Republike Slovenija

Hiša z gospodarskim poslopjem je danes dom diplomata, nekoč pa je bila del Kollmannovega posestva.

Povezano: Od Pionirske železnice do Tivolija

Register nepremične kulturne dediščine

Gimnazija Antona Aškerca, Ljubljana

Znamenite ljubljanske palače: Cesarsko-kraljeva državna obrtna šola oziroma Aškerčeva gimnazija in srednja šola v Ljubljani.

V začetku letošnjega leta smo si v organizaciji Muzeja za arhitekturo (grad Fužine) in v okviru razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, ogledali znano ljubljansko zgradbo, na Aškerčevi 1. Zgradili so jo leta 1911. kot triletno srednjo šolo, v kateri se je poučevalo v slovenskem jeziku. Bila je prva tovrstna šola na Slovenskem. Šola meri kar 14.500 m2.
Na fasadi šole so razporejeni angeli, ki prikazujejo kaj vse se je na tej šoli poučevalo: lesarstvo, mizarstvo, kiparstvo, kovinarstvo, stavbarstvo, oddelek za vrtnarstvo, šivanje in krojenje in še marsikaj.

Stavba nekdanje Cesarsko-kraljeve državno obrtne šole, je bila postavljena leta 1911. Bila je prva triletna srednja šola na Slovenskem, v kateri je potekal pouk v slovenskem jeziku.

Na stavbi se prepletajo različni slogi, od historizma do renesanse in secesije

Venec na vhodnih vratih. Motiv se večkrat ponovi tudi na fasadi.

Angel in grb Dežele Kranjske

Angel in ljubljanski grb

V preddverju gimnazije, medaljon ljubljanskega župana, ki ima največ zaslug za postavitev šole.

Kamnito stopnišče in ograja z biforo

Stavba nekdanje Cesarsko kraljeve državne obrtne šole, je zgrajena v obliki črk FI, ki sta latinski začetnici cesarja Franca Jožefa I (Franciscum Iosephinum)

Secesijska tla so ohranjena še danes. Motiv rože, gorenjski nagelj

Notranje dvorišče Aškerčeve gimnazije, je nekoč krasil čudovit vrt, ki so ga urejale dijakinje oddelka za vrtnarstvo. Slika visi v eni od pisarn. 

Čudovite zelene fotelje in klubsko mizico, so izdelali dijaki v delavnici takratne Cesarske obrtne  šole

Konferenčna miza in stoli so prav tako delo dijakov. Še danes je pohištvo odlično ohranjeno in krasi ravnateljevo pisarno

Idejo za luč so verjetno dobili pri Plečniku. Prav taka krasi Plečnikovo cerkev, sv. Mihaela, na Barju

Angela se naslanjata na nekdanji ljubljanski mestni grb. detajl na fasadi

Rumena, kvadratna stavba na dvorišču Aškerčeve gimnazije, predstavlja črtico v črki F. V njej je knjižnica in telovadnica

Dolga stavba v kateri so šolske delavnice, predstavlja črko I

Znamenite ljubljanske hiše in palače: SNG Opera in balet

Švicarija, hotel Tivoli

Od elitne Švicarije, iz leta 1835, do še elitnejšega hotela Tivoli, iz leta 1908. pa vse do danes, ko je na tem čudovitem delu Tivolija, očitno nastal "elitni hotel za prostoživeče mačke."

Prvotna Švicarija je bila dolga, pritlična stavba z dvignjenim osrednjim delom. Postavilo ga je društvo Kazina, ki je želelo poleg stavbe na Kongresnem trgu, imeti še eno v naravi in blizu mesta, da bi se lahko ljudje v poletnih mesecih zabavali v hladu drevesnih krošenj. In kaj bi lahko bilo lepše in boljše kot ljubljanski Tivoli.
Zgradbo so postavili na manjši vzpetini za gradom Podturn, danes Tivolski grad. V njej sta bili gostilna in restavracija z velikim letnim vrtom. Zaradi njenega videza pa so jo poimenovali Švicarija. Polnih 72 let so se tu ljudje družili, dobro jedli in se zabavali. Ob vznožju Rožnika, so se začela tudi množična praznovanja 1. maja, ki se je kasneje preneslo na Cankarjev vrh.

Švicarija oziroma hotel Tivoli

Lepo izrezljani leseni balkoni, ki v veliki meri krasijo novo Švicarijo, so še lepo ohranjeni.

Kamniti okvirji oken in kamnito okrasje na vogalu hiše. Marmorna tabla med oknoma nam sporoča, da je v hotelu Tivoli, Jugoslovanska socialdemokratska stranka, na konferenci 21. in 22. novembra 1909, sprejela Tivolsko resolucijo

V prvem nadstropju so okvirji oken leseni, imajo tudi lesena korita, verjetno za rože. Prehod med pritličjem in nadstropjem, krasi venec secesijskega okrasja

Kamnito stopnišče, na stranskem delu Švicarije, vodi na veliko teraso.

Čudovita stavba, lahko bi rekli pravi mali dvorec v gorenjsko alpskem stilu :) Žalostno, da tako sameva. Načrtov zanjo je veliko, denarja pa malo.

Pritličje osrednjega dela Švicarije ima prav tako okrašene vogale. Tu je bila gostilna, tu so prirejali plese, tudi predpustnega.

Osrednji del in desni trakt Švicarije oziroma hotela Tivoli. Hotel je imel 48 postelj, restavracijo in velik vrt.

Sredi leta 1908. so na prostoru delno porušene Švicarije, postavili čudovito dvonadstropno stavbo, v slogu gorenjskih kmečkih hiš. Takratni modni trend v arhitekturi je bil gradnja v narodnem slogu. Tega je v veliki meri podpiral tudi takratni ljubljanski župan Ivan Hribar. Denar za gradnjo je prispevala mestna hiša, načrte pa arhitekt Ciril Metod Koch. Tako se je rodil hotel Tivoli, ki je nadaljeval tradicijo dobrega druženja, pri ljudeh pa je ostalo tudi staro ime, Švicarija

Levi trakt hotela Tivoli. V pritličju je trenutno umetniška postavitev v okviru 30. grafičnega bienala Ljubljana

Danes dvorišče hotela Tivoli zasedajo prostoživeče mačke.

Mestna hiša Ljubljana

 Znamenitosti Ljubljane: Mestna hiša ali rotovž, na Mestnem trgu.

Mestna hiša, Magistrat ali Rotovž, je na tem mestu stal že leta 1484. Iz tistega časa sta se ohranila kipa Adama in Eve, ki sta stala pred vhodom. Danes ju hranijo v Mestnem muzeju. Par sto let kasneje, so kupili še dve stranski hiši in vse tri povezali v Mestno hišo.
Pritličje Mestne hiše s čudovitim baročnim atrijem, dve dvorišči in veliko umetnin, ki so tam razstavljene, si lahko ogledamo, ko so vrata Rotovža odprta. Vsako soboto pa je voden ogled po zgornjih nadstropjih, kjer nam gospodična v noši meščanke z Ježice, pove marsikaj zanimivega.

Pogled, skozi orhideje, na baročni atrij Mestne hiše.

Iz kamna izklesan grb Ljubljane z zmajem, začetek 18. stoletja. Nahaja se ob stopnicah, ki vodijo v županove prostore.

Kljuka na vratih v veliki sejni dvorani, ki vodijo na balkon, ki gleda na Mestni trg.

Pogled z balkona Mestne hiše na Robbov vodnjak in Ciril-Metodov trg

Velika sejna dvorana. Leta 1898. so jo obnovili v secesijskem slogu, po načrtih arhitekta Leopolda Theyerja.

Slikarka Ivana Kobilca je leta 1903. naslikala sliko z naslovom "Slovenija se klanja Ljubljani". Dekle na prestolu ponazarja Ljubljano, na glavi ima krono v obliki Ljubljanskega gradu. Ljudje v različnih narodnih nošah ji prinašajo darila. Za žensko, ki nosi gorenjsko avbo se skriva takratni župan, Ivan Hribar. Dekle v rdeči obleki je slikarka Ivana Kobilca. Sliko je Ljubljani podaril hrvaški škof Josip Juraj Strossmayer, ki je bil tudi županov dolgoletni prijatelj.

"Pogled na Ljubljano" je leta 1910. naslikal slovenski slikar Ivan Vavpotič

Velika sejna dvorana, med oknoma je ljubljanski grb z zmajem, ki jih je v Mestni hiši kar nekaj

Grb mesta Ljubljane je tudi na marmornih tleh sejne sobe.

Tapiserija, ki se je Hilary Clinton zdela pohujšljiva in so jo morali, ob obisku Billa Clintona, zakriti :) 

Terasa med Mestno hišo in Ljubljanskim gradom, kjer je arhitekt Jože Plečnik predvidel povezavo Rotovža s parlamentom, ki ga je načrtoval na gradu. Povezovale bi ju stopnice, ki sedaj vodijo samo do zgornje terase.

Mali kamniti vodnjak, vzidan v steno na spodnji terasi Mestne hiše.

Slika na hodniku, v prvem nadstropju, prikazuje ljubljansko mestno oblast v času, ko je bila Mestna hiša samo današnji srednji del. Prikazuje dvanajst mestnih svetnikov v rdeči opravi in njihove pomočnike v črnem.

V Mestni hiši so odkrili tudi delček gotike.

Soba za novinarske konference s sliko zemljevida Ljubljane, kjer so vrisane tudi Plečnikove nerealizirane stopnice na grad.

Stola v dvorani za novinarske konference. Kako me spominjajo na mojstra Plečnika.

Večje dvorišče ljubljanske mestne hiše.

Pritličje ljubljanske mestne hiše in pogled na baročni atrij z vodnjakom, za katerega predvidevajo, da so ga pripeljali z gradu Bokalce.