Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

V Kostanjevici na Krki smo obiskali cerkev sv. Nikolaja. Ogledajo si jo le najbolj vztrajni, kajti cerkev je, za obiskovalce, v glavnem zaprta. Kaj je tako zanimivega v njej 😊 Ima čudovito poslikan prezbiterij, ki je delo slovenskega slikarja, kiparja in grafika ter domačina Jožeta Gorjupa.

Jože Gorjup se je rodil 20. aprila 1907. v Kostanjevici na Krki, v pritlični hiški, na Ulici talcev 8. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu, kjer je pisal poezijo, režiral dramske igre, izdeloval kulise, igral, recitiral, ilustriral gimnazijski časopis. Vsestranski dijak se je navduševal nad deli Božidarja Jakca. Leta 1925. so ga sprejeli na zagrebško umetnostno akademijo, kjer je študiral kiparstvo. Nekaj časa je bil njegov profesor znameniti Ivan Meštrovič. Na nadebudnem študentu kiparstva je Meštrovič pustil velik pečat, ki ga lahko vidimo tudi pri poslikavi cerkve sv. Nikolaja, iz leta 1931. V prezbiteriju je ustvaril barvite freske z monumentalnimi podobami, ki nam pripovedujejo zgodbe iz stare in nove zaveze.

Žal pa je Jože Gorjup živel samo 25 let. Ko je šel v Breznico na Gorenjskem, da bi si ogledal tamkajšnjo cerkev, ki naj bi jo, na priporočilo Frana Saleškega Finžgarja, poslikal, ga je ujela nevihta. Prehlad je bil tako močan, da ga njegovo krhko zdravje ni moglo premagati. Umrl je v ljubljanski bolnišnici, 30. aprila 1932. Tik pred smrtjo so mu prinesli pravkar rojeno dojenčico, hčerkico, ki jo je dobil z ženo, Francozinjo Rene Dufour. Tudi žena je bila slikarka. Poročila sta se v Provansi. Ker jo njegova družina ni sprejemala, se je s hčerko vrnila v Francijo.

V svojem kratkem življenju je Jože Gorjup ustvaril kar precej del. Nekaj si jih lahko ogledamo v Galeriji Božidarja Jakca v bivšem cistercijanskem samostanu.

Rebrasto obokan strop prezbiterija s podobami svetnikov.

Cerkev sv. Nikolaja v Kostanjevici na Krki je v notranjosti gotska cerkev iz 16. stoletja

Slikar Jože Gorjup je leta 1932. poslikal prezbiterij cerkve sv. Nikolaja

Poslikava cerkve sv. Nikolaja je zadnje delo slikarja Jožeta Gorjupa. Kmalu po končanem delu je umrl star komaj 25 let.

Monumentalne človeške figure so nastale pod vplivom Gorjupovega profesorja Ivana Meštroviča

Prizori izvirnega greha z Evo in Adamom je pogost motiv sakralnih poslikav

Kristusovi čudeži - Jože Gorjup, 1932

Monumentalni kip Križanega, v prezbiteriju cerkve sv. Miklavža, je ustvaril slikar in kipar Jože Gorjup, leta 1932.

Zadnji podpis slikarja, kiparja, ilustratorja, grafika in slovenskega ekspresionista Jožeta Gorjupa

Detajl baročne stenske freske, ki so jo rešili iz razpadajoče hiše v okolici

Baročna freska je nekoč krasila dobro stoječo hišo v okolici

Nekaj baročnih kipov se je ohranilo iz stare cerkve sv. Nikolaja

Sv. Nikolaj, baročni kip iz stare cerkve

Ena od dveh slik Jožeta Gorjupa v ladji cerkve sv. Nikolaja

Jože Gorjup - Kristus s prekrižanimi rokami, 1932

Čebelnjak z lastnim vrtom 

Mogočni cistercijanski samostan je bil zgrajen v leti 1234. Deloval je vse do ukinitve, leta 1786. V tem času so ga večkrat dozidali in dodali kakšen trakt. Najstarejši del je samostanska cerkev in zgradba ob njej. Leta 1974. samostan spremenijo v Galerijo Božidarja Jakca.

Nekdaj mlin, danes muzejska trgovina

Monumentalni baročni vhod na dvorišče samostana oziroma galerije

Lesena skulptura slikarjev, bratov Kralj. Ustvaril jo je France Kralj, leta 1945.

Slikar France Kralj je naslikal udeležence Novomeške pomladi, ki se je odvijala septembra 1920. v Novem mestu. Pokrovitelj slikarske razstave je bil Rihard Jakopič. Na sliki sta brata Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Marjan Mušič, Ivan Čargo in ostali nadebudni mladi slikarji, ki so se razvili v vrhunske slovenske slikarje

France Kralj - Družinski naslednik. Slika je nastala leta 1930. Poleg naslednika je France Kralj upodobil tudi sebe in ženo.

Nekdanji frančiškanski samostan je imel zelo veliko vinsko klet. En del te je oživila tudi Galerija Božidarja Jakca. Tako so nekateri pokusili dolenjski cviček ...

Nihče pa se ni odrekel "dolenjski pici", ki ji pravijo lop na cop. Seveda je bil odličen.



Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in slikar Štefan Šubic

Brata Kralj, Zagorica in Videm

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske

Vir: voden ogled

Neizživeto hrepenenje, Jože Gorjup 1907 - 1932.

galerija-bj.si / Jože Gorjup, katalog

Brata Kralj, Zagorica in Videm v Dobrepoljski dolini

Rdeča nit našega izleta na Dolenjsko, sta bila slikarja, kiparja, grafika, ilustratorja in začetnika ekspresionizma pri nas, brata France (1895-1960) in Tone (1900-1975) Kralj. Rodila sta se v Zagorici pri Vidmu, v Dobrepoljski dolini. Njuno umetniško pot je spodbujal tudi oče. Sam je izdeloval lesene nabožne podobice in jih prodajal.

V Vidmu smo si, poleg cerkve sv. Križa z umetninami Matevža Langusa, Janeza Wolfa, Štefana Šubica in Matije Koželja, ogledali monumentalni spomenik družine Drobnič, ki ga je ustvaril France Kralj. Poleg obrazov podjetniške družine in njihovih sorodnikov, na levi strani spomenika, so na desni vklesani obrazi slovenskih kulturnikov od Prešerna in Cankarja pa do bratov Kralj. Spomenik se nahaja ob obzidju pokopališča in ga je nemogoče zgrešiti.

Pred cerkvijo sv. Križa stoji spomenik posvečen padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni. Kip vojaka, ki stoji na visokem valjastem podstavku je izdelal France Kralj, leta 1930. Njegovo delo je tudi spomenik na pokopališču, v obliki letalskega krila. Ustvaril ga je v spomin na brata Ignacija. Ta je bil je pilot in je tragično umrl v letalski nesreči. Ob cerkvi stoji kapelica sv. Cirila in Metoda. Oba kipa sta delo Toneta Kralja.

Ideja je bila, da bi brata Kralj poslikala notranjost cerkve sv. Križa v Vidmu, vendar ni bila realizirana. Kljub temu pa je v Sloveniji veliko cerkva, ki jih sta jih poslikala brata, še najbolj Tone Kralj. Z eno njegovih večjih poslikav se ponaša Lokev na Krasu.

V Zagorici pri Vidmu, so na prostoru kjer je nekoč stala rojstna hiša Franceta in Toneta Kralja, so konec 20. stoletja postavili v bron vlit relief bratov Kralj. Original je lesen. Ustvaril ga je France Kralj, leta 1940. Danes je na ogled v Jakopičevi galeriji v Kostanjevici na Krki.

Zagorica na Dolenjskem. Pritlična hiška z bivalno mansardo, dvokapno streho in secesijskim okrasjem iz začetka 20. stoletja, je zelo podobna rojstni hiši bratov Kralj. Njune hiše ni več, lahko pa jo vidimo na sliki Franceta Kralja, Mestni in kmečki otroci iz leta 1931, ki je na ogled v Moderni galeriji v Ljubljani

Spomenik padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni, je leta 1930. ustvaril kipar France Kralj (26.9.1895. Zagorica pri Vidmu - 16.2.1960. Ljubljana)

France Kralj je izdelal monumentalni nagrobnik družine Drobnič v Vidmu. Na njem je nekaj več kot dvesto podob ljudi iz preteklega in tedanjega časa, tudi brata Kralj in kulturniki kot so Trubar, Jurčič, Levstik, Cankar, Prešeren in drugi. Anton Drobnič je bil podjetnik, lastnik mlina, žage in stolarne iz katere se je kasneje razvila tamkajšnja podružnica Slovenijalesa. Na levi strani spodaj, je upodobljen Drobnič z ženama in otroki iz obeh zakonov. Nad njimi pa so njihovi sorodniki. V središču reliefa je nekaj svetnikov, na vrhu kraljujeta začetnika človeštva, Eva in Adam. Ko je Antonu Drobniču umrla prva žena, je leta 1943. pri Francetu Kralju naročil izdelavo spomenika. Izdelan je bil med leti 1943 do 1959. (Anka Novak, Slovo v Dobrepolju, Etnolog 15, 2005)

Detajl spomenika Ignacu Kralju, ki je kot pilot umrl v letalski nesreči. Spomenik bratu je izdelal France Kralj

Kipar France Kralj je izdelal spomenik svojemu bratu Ignacu, v obliki letalskega krila. Bil je pilot in je tragično umrl v letalski nesreči. 

Kipa sv. Cirila in Metoda v istoimenski kapelici, sta delo kiparja Toneta Kralja iz leta 1930.

Kapelica sv. Cirila in Metoda v Vidmu, zgrajena okoli leta 1930. Kipa sta delo Toneta Kralja.

Okrogli mozaik Jezusa na Križu je delo sester Bajec. Izdelali sta ga med leti 1995. do 2005. Sestri Pavla in Darinka Bajec sta redovnici in vsestranski umetnici. Pavla je diplomirana slikarka, restavratorka, kiparka, ukvarja se tudi z glasbo. Darinka je kiparka, keramičarka in ustvarjalka mozaikov. (fmm.si)

Spomenik zamolčanim žrtvam 1942-1945. iz dobrepoljske župnije, so postavili leta 1993.

Glavni oltar sv. Križa z oltarno sliko baročnega slikarja Matevža Langusa.

Slika Rožnovenske Marije, ki krasi prezbiterij, je delo Štefana Šubica

Čaščenje, slovenski slikar Janez Wolf (26.12.1825 Leskovec pri Krškem - 12.12.1884. Ljubljana)

Stranski oltar posvečen Karmelski Materi Božji

Stranski oltar posvečen sv. Andreju

Slike Križevega pota je ustvaril slikar Matija Koželj (7.2.1842. Vesca pri Vodicah - 26.2.1917. Kamnik), leta 1892.

Orgle, s tridesetimi registri, so bile izdelane leta 1980. 

Detajl vhodnih vrat v cerkev sv. Križa, izrezljan motiv cerkve sv. Antona Padovanskega v Zdenski vasi

Detajl vhodnih vrat

Nadstropna hiša s secesijskim okrasjem je bila zgrajena na začetku 20. stoletja. Danes ima v njej svoje prostore občina Videm-Dobrepolje.

Jakličev dom je svoje ime dobil po pisatelju in učitelju Franu Jakliču Pogoričanu (6. december 1868. Podgorica Dobrepolje - 31. december 1937. Ljubljana). Jakličev dom je namenjen kulturi, različnim prireditvam in razstavam.

Cerkev sv. Križa v Vidmu na Dolenjskem in spomenik padlim Dobrepoljcem v prvi svetovni vojni, delo kiparja Franceta Kralja.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Zdenska vas in Štefan Šubic

Žužemberk, središče Suhe krajine

Novo mesto, prestolnica Dolenjske
Kostanjevica na Krki, Jože Gorjup in Galerija Božidarja Jakca

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin

Topol nad Medvodami in baročna cerkev sv. Katarine, bazilika Marija Pomagaj na Brezjah, Vila Podvin. Vsi kraji so umetnostno povezani s slikarko Heleno Vurnik in njenim možem arhitektom Ivanom Vurnikom. V baročni cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske iz začetka 17. stoletja, sta leta 1920. temeljito preuredila prezbiterij z glavnim oltarjem. Tabernakeljski glavni oltar krasi Helenina oltarna slika Katarina pred sodniki. Barvitost prezbiterija prav nič ne zaostaja za njuno znamenito palačo Zadružne banke v Ljubljani.
Leta 1967. so v atriju bazilike Marija Pomagaj na Brezju, po načrtih arhitekta Ivana Vurnika postavili kapelo sv. Frančiška Asiškega. Kapelica je v alpskem stilu z dvokapno, strmo streho in barvitimi mozaiki. Verjetno je Vurnik tu uporabil tudi kakšno Helenino predlogo. Domnevam, da je podobno tudi pri številnih mozaičnih medaljonih, ki krasijo pročelje in zunanje stene bazilike in župnišča.
Ne vem ali sta Vurnika kdaj obiskala Podvin. Mi smo se ustavili v Vili Podvin, ki je bila nekoč konjušnica na posestvu gradu Podvin, danes pa je lepo urejena restavracija. Tam so nam postregli z lahkim kosilom kot sta ga največkrat jedla Helena in Ivan Vurnik. Pred kosilom kozarec čaja, za kosilo pusto meso, najraje telečja pečenka ali ribe, svinjine nista jedla nikoli in kozarec vina. Zdravo in asketsko življenje, tako pri delu, kot pri jelu. 😎

Oltarna slika v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske je delo slikarke Helene Vurnik. Slika predstavlja Katarino pred sodniki. V sodniku, prvi z desne strani, je upodobila svojega moža, arhitekta Ivana Vurnika

Tabernakelj je delo arhitekta Ivana Vurnika. Oltarni križ na tabernaklju je delo slikarja in kiparja Franceta Kralja. 

Barvitost slikarke Helene Vurnik lahko občudujemo v prezbiteriju cerkve sv. Katarine na Topolu. Vurnikova sta prezbiterij cerkve, iz 17. stoletja, prenovila leta 1920. Poslikava nad vrati zakristije predstavlja mučeniško krono sv. Katarine. Pod krono je mučilno kolo, ki je atribut sv. Katarine. Tu sta še palmovi veji kot simbol mučeništva in zmage. Vrste knjig predstavljajo Katarinino učenost.

Glavni oltar cerkve sv. Katarine na Topolu nad Medvodami. Prezbiterij sta uredila slikarka Helena Vurnik in arhitekt Ivan Vurnik. Razpelo na tabernaklju je ustvaril slikar, kipar in grafik France Kralj

Križno obokan strop prezbiterija krasi medaljon v obliki štiriperesne deteljice.

Barvitost Helene Vurnik so uporabili za izdelavo čudovitih in uporabnih daril. Z njenimi motivi so izdelali beležke, zvezke, magnetke pa tudi čudovite kopalne brisače. Na voljo so pri blagajni Narodne galerije.

Lesena baročna prižnica

Prezbiterij cerkve sv. Katarine na Topolu

Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Topolu ima dva stranska oltarja. Oltar sv. Donata in na nasprotni strani Marijin oltar 

Orgle in Križev pot na korni ograji

Župnišče

Topol nad Medvodami, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske z župniščem in nešteto pohodnih poti

Enoladijska cerkev sv. Katarine z zvonikom in pokopališko kapelo

Baročna cerkev sv. Katarine na Topolu, je bila zgrajena na začetku 17. stoletja. Njen tloris je osmerokoten. Poleg glavnega oltarja ima še dva stranska 

Kozolec, slovenska znamenitost in posebnost. Še posebej razveseljivo je, ko na njem vidiš seno in ne reklamnih panojev

V Vili Podvin smo se, po lahkem kosilu, sladkali s kandiranimi jabolki 

Grad Podvin sameva in čaka na nove vsebine

Barvita in edinstvena Vurnikova kapela sv. Frančiška Asiškega v atriju svetišča na Brezjah. Kapelica v alpskem slogu je bila postavljena leta 1967.  Takrat Helene Vurnik ni bilo več. Umrla je leta 1962. Verjetno pa je Ivan Vurnik pri baziliki Marije Pomagaj uporabil tudi kakšno Helenino predlogo.

Detajl mozaika, ki krasi kapelo sv. Frančiška na Brezjah

Vurnikov mozaik v obliki ovalnega medaljona, na pročelju brezjanskega župnišča.

Vurnikovi mozaični medaljoni

Sveta vrata v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah s podobo Kristusa, ki pada v brezno slovenske bede. Jezus je rekel:"Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." (info tabla ob vratih)

Kapela v baziliki Marije Pomagaj na Brezju. Oltarno sliko Marija Pomagaj je naslikal slikar Leopold Layer iz Kranja in tako izpolnil svojo zaobljubo.


Povezan enodnevni izlet po sledeh Helene Vurnik:

Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Radovljica, Linhartovo mesto

Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem

zupnija-katarina.rkc.si