Marija Obršljanska

Romarska cerkev Device Marije v Obršljanu pri Komnu, stoji na vrhu griča, obdana z vinogradi, travniki in drevesi. Pravi Božji mir 😎 Legenda pravi, da se je pastirju prikazala Marija z Jezusom. Sedela je na tronu, ki je bil ovit v bršljan. Od tu ime kraja in cerkve.
Cerkev Device Marije Obršljanske se prvič omenja leta 1570. V sredini 17. stoletja so cerkev obnovili in povečali, s pomočjo grofa Lovrenca Lanthierja, ki je prispeval levji delež sredstev. Pri obnovi so podaljšali ladjo in jo združili z zvonikom, ki je stal samostojno pred cerkvijo. Cerkev ima eno ladjo z dvema stranskima oltarjema. Oba sta iz leta 1736. Izdelana sta iz marmorja, posvečena pa sv. Ani in sv. Antonu Puščavniku. V pravokotnem prezbiteriju je baročni glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom, iz 19. stoletja. Strop prezbiterija je bogato poslikan s freskami Marijinega vnebovzetja. Freske so delo slikarja Giulia Quaglia, ki je poslikal tudi strop v ljubljanski stolnici in v semeniški knjižnici.
Cerkev Device Marije Obršljanske spada med štirinajst Marijinih božjepotnih cerkva med Alpami in Krasom. Med njimi sta tudi Marijino Celje in cerkev Gospodovega oznanjenja, samostanska cerkev na Kostanjevici pri Novi Gorici. 

Romarska cerkev Device Marije obršljanske je prvič omenjena leta 1570. Sredi 17. stoletja je bila cerkev obnovljena, podaljšali so cerkveno ladjo in vanjo vključili zvonik oglejskega tipa s kamnito kupolo. Prvotno je zvonik stal samostojno, pred cerkvijo. 

Kamnito obzidje pokopališča z vogalnim stebrom

Cerkev obkroža nizek kamnit zid z dvema stebroma na vhodu. Streha prezbiterija je krita s skrlami.

Baročna cerkev Device Marije obršljanske ima eno ladjo pravokotne oblike. Tudi prezbiterij je pravokotne oblike. Strop krasijo freske, ki prikazujejo Marijino vnebovzetje. Cerkev ima glavni oltar in dva stranska. Za obnovo cerkve je poskrbel grof Lovrenc Lanthieri, tisti iz čudovitega dvorca v Vipavi. 

Stranski, marmorni oltar, iz leta 1736, je posvečen sv. Ani

Drugi stranski oltar je posvečen sv. Antonu puščavniku. Tudi ta oltar je izdelan iz marmorja, leta 1736.

Zadnja večerja, freska na slavoločni steni je iz druge polovice 19. stoletja. Freska je delo slikarja Ivana Strnada

Orgle na koru so "vklenjene" v zvonik. Tisti, ki je nekoč stal samostojno, ob podaljšanju cerkvene ladje pa je tudi zvonik del cerkve

Strop prezbiterija krasijo freske Marijinega vnebovzetja in kronanja. Nastale so leta 1724. Naslikal jih je slikar Giulio Quaglia (1668-1751), ki je poslikal tudi strop ljubljanske stolnice in semeniške knjižnice. Ko se je s sinom vračal iz Ljubljane domov, se je ustavil tudi na Krasu.

Detajl kamnitega portala zakristije, okrašen z ornamenti

Glavni oltar z voščenim kipom Marije z Jezusom iz 19. stoletja

Baročna kamnita prižnica

Glede na bogato poslikan prezbiterij, je strop ladje poslikan bolj skromno. Kljub temu je mojster isti, Giulio Quaglia

Križev pot na platnu in brez obveznega križa. 

Kras je balzam za dušo. Travniki, vinogradi, grički do kamor ti seže oko. 

Na Marijino vnebovzetje, 15. avgusta, je veliko romanje. Pred drugo svetovno vojno je praznik obogatil tudi kramarski sejem. Cerkev na griču je obdana s travniki in vinogradi.

Povezano:

Štanjel

Kobjeglava

Komen

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Krasom, Jasna Fakin Bajec, Založba ZRC SAZU, 2013
Register NKD

Kobjeglava

Nedaleč stran od Štanjela, dobra dva kilometra, se nahaja še ena kraška idila, vasica Kobjeglava. Mnogi jo poznajo po pršutarni in odličnem pršutu, mi pa smo se bolj osredotočili na sakralno in arhitekturno dediščino kraške vasice.
Staro vaško jedro Kobjeglave krasijo kamnite hiše, ki so strnjene okoli danes baročne cerkve sv. Mihaela z zvonikom oglejskega tipa. Značilno kraško domačijo sestavljajo stanovanjska hiša s skoraj obveznim gankom in gospodarska poslopja, ki obkrožajo borjač (dvorišče), na katerega pridemo skozi kaluno (vhodni portal). Marsikatera domačija ima svojo štirno (vodnjak), tisti, ki je nimajo pa so se z vodo oskrbovali iz komunske štirne (vaški vodnjak), ki so jo vaščani zgradili skupaj in ob kateri so se radi zbirali in družili ter kakšno modro rekli. 😎

Prijazni lepotec iz Kobjeglave. Pasme čistokrvni mešanec, kuža Piko 💜

Kraška hiša z majhnimi okni s kamnitim okvirjem in pastirska kamnita hiška, suhozidna

Značilna kraška, kamnita pastirska hiška, zatočišče pastirjev pred slabim vremenom

Cerkev sv. Mihaela v Kobjeglavi z zvonikom oglejskega tipa

Pri obnovi cerkve sv. Mihaela so odkrili gotske freske

Stranski oltar z Marijinim kipom

Poslikava prezbiterija

Prižnica

Poslikan strop ladje s sv. Mihaelom v ospredju

Slavoločni obok in prezbiterij

Stranski, kamniti oltar s sliko iz 18. stoletja, na kateri je upodobljen papež Silvester ter sv. Peter in sv. Andrej

Značilnost cerkva na Krasu je tudi kropilnik, ki objema steber

Nenavadno je, da na Krasu, v deželi kamna, srečaš lesene kipe, ampak jih 😎

Glavni, baročni oltar s sliko sv. Mihaela. Oltar je iz leta 1768.

Široki kamniti portali vodijo na dvorišče, ki je po navadi obkroženo s stanovanjsko hišo in gospodarskimi poslopji

Vodnjak oziroma štirna s kamnitim stopniščem

Spomenik NOB na trgu v Kobjeglavi je narejen v obliki kraške hiše, ki jo obkroža nizek zidec in stolpiči z verigo. Na spominskih ploščah so vklesana imena padlih v vojni. Spomenik je bol odkrit leta 1974. Avtor je arhitekt Anton Uršič. (Register NKD)

Umetelno izdelan kraški dimnik

Kraški suhozid varuje kraški vrt

Kapelica Matere Božje

Široki kamniti portal skozi katerega vstopamo na kraško dvorišče. Kraševci bi rekli, skozi kalune vstopamo na kraški borjač. Dvorišče omejuje stanovanjska hiša z gankom in gospodarska poslopja. 
Vaški vodnjak oziroma "komunska štirna" na Goricah. Gradili so ga vsi vaščani, v njem so zajemali vodo tisti, ki niso imeli vodnjaka na lastnem dvorišču. Če je bila suša, so vodnjak zaklenili. Ključ je imel župan, ki je vodo delil družinam glede na njihovo število. Ob vaškem vodnjaku so se ljudje tudi zbirali in družili. (Zgibanka, Pot devetih kalov)

Povezano:

Štanjel

Marija Obršljanska 

Komen

Sveto in Cerje

Vir: voden ogled
stanjel.eu

Štanjel, idilična vasica na Krasu

Štanjel je slikovita kraška vasica, ki je tekom stoletij doživela kar nekaj hudih ur. Od turških upadov, beneške vojne pa do razdejanja konec leta 1944. V 60-ih letih 20. stoletja so začeli obnavljati grad in vasico in obnova še vedno traja. Veliko je obnovljenega in kraj je vse bolj živ in živahen.          
Hiše v starem vaškem jedru so stopničasto razporejene po 363 metrov visokem griču imenovanem Turn. Med kamnitimi kraškimi hišami se vijejo ozke vaške poti. Prepoznavnost kraju pa daje impozantno grajsko poslopje, obzidje s stolpi in cerkev sv. Danijela, zavetnika vasi.
Arhitekt Maks Fabiani je bil župan Štanjela od leta 1935 do 1945. V kraju in širši okolici je pustil velik arhitekturni pečat. Pri vseh ureditvah, gradu, cerkve in kamnitih kraških hišah, je vedno ohranjal zunanjost takšno kot je bila, spreminjal je le notranjost objektov in tako ohranil srednjeveški pridih Štanjela, ki je vedno vreden našega obiska in raziskovanja.

Cerkev sv. Danijela iz druge polovice 15. stoletja z značilnim limonastim zaključkom zvonika. Slednji je bil cerkvi dozidan leta 1609.

Stenska poslikava, Štanjel s cerkvijo sv. Danijela

Kapelica Srca Jezusovega stoji na trgu pod obzidjem. Na sklepniku ima letnico 1906. Postavljena je bila kot zahvala za preživetje v nesreči z vozom (Register NKD)

Prepoznavna veduta Štanjela. Štanjelski grad in "limonasti" zaključek zvonika cerkve sv. Danijela.

Najstarejši ostanki gradu Štanjel segajo v srednji vek. Današnji videz gradu je ustvarila plemiška družina Cobenzl, od sredine 16. do konca 17. stoletja, je na mestu starejšega gradu zgradila baročni dvorec

Kamnita skulptura pod štanjelskim gradom

Med leti 1920 do 1935. je grad Štanjel obnavljal arhitekt Maks Fabiani. Grad je postal sedež občine Štanjel, v njem je bila zdravstvena in veterinarska ambulanta ter otroški vrtec. Danes je v njem gostišče, ki ima v notranjosti čudovito triforo, skozi katero se odpira čudovit razgled na kraško pokrajino. V gradu je tudi galerija Lojzeta Spacala s stalno zbirko slikarjevih slik in grafik.

Glavni vhod v staro vaško jedro Štanjela. Nekdanji obrambni stolp s strelskimi linami in grbom plemiške družine Cobenzl

Grb plemiške družine Cobenzl

Poznogotska, v notranjosti baročna župnijska cerkev sv. Danijela je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja. Zvonik so prizidali kasneje, leta 1609. Ponaša se z edinstvenim zaključkom, kakršnega ne vidiš daleč naokoli. Pravijo mu "limonasto pokrivalo", V 17. stoletju so cerkev opremili Cobenzli. Cerkev je enoladijska z glavnim oltarjem in dvema stranskima

Nagrobna plošča vzidana na fasado cerkve. Nekdanji kamniti portal priča o gotski zasnovi, danes baročne cerkve.

Doprsni kip, Antona Mahniča, na visokem podstavku, prislonjen na zunanji strani cerkve sv. Danijela. Bil je teolog, pesnik, pisatelj ... rojen leta 1850. v bližnjem Kobdilju

Dimnik, zanimiva arhitektura goriškega Krasa.

Pogled na novejši, ravninski del Štanjela

V cerkvi sv. Danijela so tudi grobnice bogatejših rodbin. Nekaj nagrobnikov je vzidanih na zunanjo fasado cerkve, nekaj pa jih je v notranjosti

Baročna krstilnica

Poslikava na stropu ladje

Stranski oltar s sliko Poklon sv. treh kraljev

Stranski oltar Marije Rožnovenske. Kip je izdelan iz voska

Poslikan strop v prezbiteriju

Relief štanjelskega gradu iz 17. stoletja na pročelju menze glavnega oltarja

Glavni oltar. Prvi in zadnji kip, sv. Jožef in sv. Janez Nepomuk, je ustvaril štajerski baročni kipar Jožef Straub. Kipa sta lesena, 

Kovana vratca, ki zapirajo nišo v prezbiteriju

Skrajno levo je železniška postaja Štanjel

Obnovljen kvadratni stolp na Štanjelskem trgu. Nekoč je bila v njem grajska kapela, danes je tu stalna razstava o življenju in delu arhitekta Maksa Fabianija. 

V vhodnem stolpu v staro vaško jedro Štanjela so umestili spominsko zbirko na drugo svetovno vojno

Grajski palacij z gankom, ki je podprt z oboki in kamnitimi konzolami. Grajsko dvorišče je tudi prizorišče kulturnih prireditev, razstav, tržnice ... 

Gostišče z razgledom v gradu Štanjel, pod križno obokanim stropom.

Vodnjak na grajskem dvorišču z letnico 1694. Kraševci bi rekli "štirna". 

Baročno stopnišče ob katerem je več praznih niš. Čudovito stopnišče je povezovalo spodnje in zgornje grajsko dvorišče. Danes je podest uporaben tudi kot oder za različne grajske prireditve

Venčke sv. Ivana so spletali na Krasu in jih ob kresnem večeru obesili na vrata za srečo in zaščito pa tudi kot okras svojega doma. Konec devetdesetih let so v Štanjelu to lepo šego obudili. 

Novejši Štanjel

Eden od ohranjenih vhodov na grajsko dvorišče. Grad in cerkev sv. Danijela v Štanjelu sta imela vsak svoje obzidje

V zgornjem traktu štanjelskega gradu ima svoje prostore Turistično informativni center

Baročna spominska plošča plemiške družine Cobenzl z letnico 1699.

Poslikava na stopnišču zgornjega grajskega trakta

Polkrožni kamniti portal s kovanimi vrati, pod štanjelskim gradom, vodi na Fabianijevo pot, ki pelje do Ferarijeve vile. Na kovanem delu je letnica 1935, nad njo napis DottE Fmed, na vrhu pa gnezdo s ptički

Povezano:

Vipava, staro trško jedro

Kobjeglava

Marija Obršljanska 

Komen

Sveto in Cerje 

Vir: voden ogled
stanjel.eu
Nataša Štupar Šumi, Štanjel in grad Štanjel, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 125-126, 1987