Prikaz objav z oznako Štajerska. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Štajerska. Pokaži vse objave

nedelja, 17. november 2019

Dvorec Novo Celje

Mogočni baročni dvorec Novo Celje stoji ob cesti, ki pelje od Žalca in novodobne pivske fontane, do Petrovč in naprej do Celja. Leta 1756. ga je začel graditi grof Anton Gaisruck, njegov brat grof Janez Karl pa ga je leta 1764. dokončal. Dvorec se vsaj na zunaj, v dolgih desetletij obstoja, ni prav veliko spreminjal. Takega kot ga vidimo danes, je bil tudi ob svojem nastanku. Žal pa je z notranjostjo popolnoma druga zgodba.

Razkošno notranjost si lahko samo približno predstavljamo. Vsaj kar se tiče notranje opreme. Zadnji lastnik je leta 1919. dvorec prodal Dravski banovini, še prej pa je prodal večino opreme. V dvorcu so uredili umobolnico, ki je delovala vse do leta 1980. Vmes med drugo svetovno vojno so nacisti prebelili vse stene in prekrili poslikave, tudi v kapeli Marije Snežne in dvorec spremenili v nemško vojaško bolnišnico.

Danes je dvorec Novo Celje v lasti občine Žalec in zelo počasi pridobiva staro podobo. Prenovili so osrednji del pritličja, kupolasto obokano avlo koder so vozile kočije na dvorišče dvorca in kapelo, kjer so pod beležem odkrili in restavrirali stropne freske Antona Jožefa Lerchingerja. Kipi Vida Koenigerja, ki so krasili kapelo so na ogled v Narodni galeriji, tisti leseni, ki so krasili vrh dvoramnega stopnišča pa nas danes pozdravijo na ograji stopnišča v Narodnem muzeju. Edina kipa, ki sta ostala v dvorcu, sta kamnita giganta pred glavnim portalom.

Stene soban v nadstropju kjer so bivale plemiške družine, so bile prevlečene s poslikanimi tapetami, ki jih prav tako hranijo v Narodnem muzeju, vendar niso postavljene na ogled. Tako se lahko samo z veliko domišljije povzpnemo po mogočnem dvoramnem stopnišču, po katerem je okoli leta 1835. hodila tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann, ki je v dvorcu živela. V nadstropju kjer je velika slavnostna dvorana, žal oropana vseh fresk in slik, so tudi sobane v katerih so ostale samo še močno načete štukature in lepi razgledi na okoliška hmeljišča, ki so jih zasejali okoli leta 1860. ko je bil lastnik dvorca knez Salm Reifferscheidt in tako postavili temelje prepoznavnosti Savinjske doline vse do današnjih dni.

Izlet na Štajersko smo opravili 20. novembra 2018, ko je Slovenijo prekrila snežna odeja in so vremenoslovci napovedovali snežne zamete. Nekih velikih zametov na naši poti ni bilo, mi smo pogumno in radovedno opravili začrtano pot in se odlične volje in polni lepih umetnostno zgodovinskih vtisov vrnili v Ljubljano 😊

Slovenija, Štajerska
Obnovljena freska Marijinega vnebovzetja iz leta 1758. Obe freski v kapeli pripisujejo baročnemu slikarju Jožefu Antonu Lerchingerju (1720. Rogatec - 1787.)
Slovenija, Štajerska
Freska Marijino brezmadežno spočetje, ob njej klečita Eva in Adam. Kapelo so med drugo vojno prebelili Nemci in freski sta kar nekaj let "počivali" pod beležem.
Slovenija, Štajerska
Tabla z baročnim okvirjem v kapeli Marije Snežne govori, da je kapelo in dvorec zgradil grof Anton Gaisruck. Kapela je bila posvečena 8. junija 1758. Namenjena je bila vsem in ne samo prebivalcem dvorca.
Slovenija, Štajerska
Kipi z glavnega oltarja kapele so shranjeni v Narodni galeriji v Ljubljani
Kip Brezmadežne, delo kiparja Vida Koenigerja, je nekoč krasil oltar kapele v dvorcu Novo Celje. Danes je na ogled v slavnostni dvorani Narodne galerije.
Slovenija, Štajerska
Leta 1941. je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica. V tem času so prebelili freske v kapeli Marije Snežne in po celotnem dvorcu
Slovenija, Štajerska
Vhodna veža s stebri in oboki je delno obnovljena in spominja na nekdanji blišč dvorca
Slovenija, Štajerska
Mogočno dvoramno stopnišče po katerem je okoli leta 1835. stopala tudi prva slovenska pesnica Fany Hausmann. V tem letu je dvorec kupil njen oče Jožef Ludvik Hausmann.
Slovenija, Štajerska
Dvoramno stopnišče so na vrhu krasili leseni, beli kipi, ki jih lahko danes občudujemo na stopniščni ograji Narodnega muzeja v Ljubljani
Lesene, belo lakirane dekliške figure, so iz dvorca Novo Celje prestavili v Narodni muzej, pred drugo svetovno vojno. Avtorstvo prav tako pripisujejo Vidu Koenigerju.
Slovenija, Štajerska
Prvotni kamniti podest
Slovenija, Štajerska
Razkošno dvoramno stopnišče so nekoč krasile poslikave in štukature, ki so se ponekod še ohranile
Slovenija, Štajerska
Vrh stopnišča zaključuje novodobna umetnina v obliki idrijske čipke
Slovenija, Štajerska
Banjasto obokan hodnik v glavnem nadstropju. Tu je vhod v slavnostno dvorano in tu je imela svoje prostore družina.
Slovenija, Štajerska
Pogled skozi okno dvorca Novo Celje na hmeljišče in bližnjo cerkev na griču
Slovenija, Štajerska
Delno ohranjena štukatura v sobi kjer so bivali družinski člani
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slavnostna dvorana v prvem nadstropju dvorca oziroma tisto kar je od nje ostalo
Slovenija, Štajerska
Stransko spiralno stopnišče
Slovenija, Štajerska
Spiralno kamnito stopnišče
Slovenija, Štajerska
Štukatura na križno obokanem hodniku
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje, osrednji del pročelja
Slovenija, Štajerska
Trikotni zaključek pročelja dvorca krasi grb grofov Gaisruck, ki so leta 1756. začeli graditi mogočni dvorec in ga dokončali leta 1764.
Slovenija, Štajerska
Glavni portal dvorca kjer so vozile kočije, skozi vhodno avlo na prostrano dvorišče
Kovana pozlačena mreža je nekoč krasila luneto glavnega portala. Danes jo hrani Narodni muzej, v pritličju ob vstopu v atrij muzeja
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Samsona pripisujejo kiparju Vidu Koenigerju
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip Herkula, kipar Vid Koeniger
Slovenija, Štajerska
Drevored pred dvorcem Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Prvotno gospodarska poslopja dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Dvoriščna stran dvorca Novo Celje
Slovenija, Štajerska
Leseni portal dvorca na dvoriščni strani
Slovenija, Štajerska
Dvorec Novo Celje je v svojem dolgem življenju zamenjal kar nekaj lastnikov. Zadnji med njimi je razprodal skoraj vso notranjo opremo in dvorec prodal Dravski banovini, ki je v njem uredila umobolnico. Med drugo vojno je bila v dvorcu nemška vojaška bolnišnica, danes pa je v lasti občine Žalec. 



Enodnevni izlet na Štajersko:

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Celjski grad

Vir: 

voden ogled

Ivan Stopar, Dvorec Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 193, Ministrstvo RS za kulturo, Uprava za kulturno dediščino, Ljubljana, 1998




ponedeljek, 8. julij 2019

Nova Štifta pri Gornjem Gradu

Najlepše ime za cerkev, ki sem ga kdaj slišala. Cerkev Marije Zvezde. Edina cerkev s tem imenom v Sloveniji stoji v Novi Štifti pri Gornjem Gradu. Današnja, enoladijska cerkev s petimi oltarji in z dvema mogočnima zvonikoma, je bila zgrajena leta 1854. Načrte je izdelal arhitekt in gradbenik Matej Medved (19.9.1796 Cerklje na Gorenjskem, kjer je tudi umrl 20.7.1865). Znan je po gradnji zahtevne kupole na stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.

Cerkev Marije Zvezde je posvetil škof Anton Martin Slomšek, leta 1854. Njegova podoba nas gleda z velikega vitraja v prezbiteriju. Cerkev je bila zgrajena na pogorišču cerkve iz leta 1560, tako da je vsa oprema, freske in slike, iz 19. stoletja, razen štirih baročnih kipov, ki stojijo na konzolah, v prezbiteriju. Ti so iz prve polovice 18. stoletja.

Leta 1865. so cerkev poslikali: Pavel Kunel, češki slikar, ki je živel v Ljubljani, je ustvaril oltarno sliko v prezbiteriju. Giacomo Brollo, je poslikal kupolo prezbiterija s prizori iz Marijinega življenja in brata Tomaž in Janez Fantoni, ki sta naslikala nastanek božje poti. Vzpetina kjer stoji cerkev ima tako romantično ime, Metuljski hrib. Metuljev nismo opazili, smo pa opazovali zadovoljne kravice, ki se niso prav nič zmenile za radovedne izletnike.

No, na tem romantičnem Metuljskem hribu so se že od nekdaj dogajali čudeži. Tisti zelo stari so upodobljeni na freskah v cerkvi. Dogajajo se še vedno. Župnik je omenil brata, ki sta bila sprta več desetletji in nekega dne sta se istočasno pojavila pred cerkvijo, vsak s svojo željo, da se z bratom spravi. In sta se. Za nejeverne Tomaže naj povem, da se je čudež zgodil tudi nam. Ko smo vstopili v cerkev Marije Zvezde, je bil dan oblačen in kisel, ko pa smo čez kakšno uro izstopili, nas je pričakalo čudovito sonce. Kar je res, je res. 😊

Slovenija, Štajerska
Romarska cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Kamniti kip, Mati z otrokom, na vrhu stopnišča, ki vodi na ploščad pred cerkvijo.
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar v prezbiteriju z oljno sliko Marije Zvezde. V desnici drži zemeljsko kroglo, z levico pa objema dete. Sliko je ustvaril češki slikar Pavel Kunl. Od leta 1844. pa do svoje smrti 1871. je živel in ustvarjal v Ljubljani.
Slovenija, Štajerska
Noe daruje zahvalno žrtev, na mavrici se mu prikaže Bog.
Slovenija, Štajerska
Relief v prezbiteriju z motivom, ki ga ne vidimo pogosto, sv. Ana z Marijo in Jezuščkom. 
Slovenija, Štajerska
Izraelci se rešijo v puščavi s pogledom na bronasto kačo
Anton Martin Slomšek
Vitraj s podobo škofa Antona Martina Slomška, ki je 13. avgusta 1854. posvetil cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti, kakršno vidimo danes,
Slovenija, Štajerska
Poslikan obok slavoloka. Osrednji medaljon prikazuje Marijino kronanje. Levi medaljon: Marija Zvezda se prikaže pastirjem. Medaljon na desni prikazuje prihod škofa Petra Seebacha na to čudežno mesto. 
Slovenija, Štajerska
Leseni stranski oltar posvečen sv. Uršuli. Ob njej sta kipa sv. Cecilije in sv. Neže
Slovenija, Štajerska
Na baldahinu prižnice stoji kip sv. vere s kelihom in križem v rokah. Ograjo krasi pet poslikanih medaljonov. 
Slovenija, Štajerska
Stranski, leseni oltar z oltarno sliko sv. Ane, ki uči brati malo Marijo. Naslikal Pavel Kunl. Na oltarju sta kipa sv. Barbare in sv. Katarine.
Slovenija, Štajerska
Krstilnica
Slovenija, Štajerska
Leseni podstavek prižnice
Slovenija, Štajerska
Oblečeni kip Marije z detetom je iz 16. stoletja, ko je v Novi Štifti nastajala Božja pot.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar posvečen sv. Jožefu, ob njem sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Janeza Evangelista.
Slovenija, Štajerska
Stranski oltar posvečen sv, kralju Ožbaltu s kipoma sv. Alojzija in sv. Janeza Nepomuka.
Slovenija, Štajerska
Enoladijska prostorna cerkev Marije Zvezde je bila zgrajena leta 1854, na pogorišču cerkve iz leta 1560. Cerkev je zgradil slovenski arhitekt in gradbenik Matej Medved iz Cerkelj na Gorenjskem.
Slovenija, Štajerska
Župnišče Nova Štifta
Slovenija, Štajerska
Nova Štifta pri Gornjem Gradu
Slovenija, Štajerska
Ena kravica je zelo radovedna, drugo pa ne zanimamo niti slučajno 💚
Slovenija, Štajerska
Zidano gospodarsko poslopje
Slovenija
Spomenik NOB na prelazu Črnivec, kjer je danes naravna meja med občino Kamnik in občino Gornji Grad. 16. junija 1942. so borci Kamniškega bataljona, na tem mestu, uničili eno prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem. 
Slovenija
Gostišče GTC 902 Črnivec. 902 je tudi nadmorska višina.


Enodnevni izlet na Štajersko:

Solčavska Marija

Solčavsko - Evropska destinacija odličnosti 2009




Vir:
Predstavitev cerkve tamkajšnjega župnika
Stegenšek Avguštin, Cerkveni spomeniki Lavantinske škofije, Dekanija Gornjegrajska, Maribor, 1905
novastifta.si
Wikipedia