Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Cerkev, ki te objame in povabi v svojo čudovito baročno notranjost. To je romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki stoji na 324 metrov visoki Veseli Gori. Na njej se nahaja tudi istoimensko naselje. Za tako izjemno sakralno dediščino se lahko zahvalimo novomeškemu proštu. Jurij Frančišek Ksaverij de Marotti se je odločil postaviti novo cerkev, na mestu kjer se je nahajala dotrajana manjša cerkev sv. Marjete. 1. septembra 1723. je posvetil temeljni kamen, 4. septembra 1735. pa tudi dokončano cerkev.

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija ima osmerokotni tloris, prezbiterij z umetelno izrezljanim glavnim oltarjem sv. Frančiška Ksaverija iz leta 1735. Cerkev je kot nekakšna sakralna galerija v kateri lahko občudujemo umetniška dela slovenskih baročnih slikarjev in kiparjev. V dveh stranskih kapelah sta oltarni sliki Valentina Metzingerja in Fortunata Berganta. Dva stranska oltarja, ki stojita ob slavoločni steni sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice. Cerkev ima tudi štiri bogato poslikane kupole. Leta 1760. jih je s freskami poslikal Anton Tušek iz Škofje Loke.

Za potrebe romarjev in duhovnikov so leta 1768. nedaleč stran od cerkve zgradili romarsko hišo. Med leti 1825. do 1938. je bila v lasti plemiške družine Barbo. Danes je v njej muzej kmečkega orodja, spominska soba čebelarja in duhovnika Petra Pavla Glavarja pa verjetno še kaj.

Ko so se romarji izvili iz objema čudovite cerkve, so se odpravili naprej, na Žalostno Goro.

Romarska, baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori, nad Šentrupertom

Kupola nad glavnim oltarjem predstavlja podobe vere, upanja in ljubezni. V središču je sv. Frančišek Ksaverij, na levi strani pa je upodobljena cesarica Marija Terezija z dvoglavim orlom. Vse freske v cerkvi so nastale leta 1760. Pripisujejo jih slikarju in freskantu Antonu Tušku iz Škofje Loke.

Baročni zlati oltar je nastal leta 1735. v novomeški rezbarski delavnici. V niši oltarja stoji kip sv. Frančiška Ksaverija, okoli njega pa so razvejani listi akanta, ki jih prepredajo trakovi v rokah angelov. 

Sv. Marjeta v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Marjete

Stranska kapela sv. Marjete, v spomin na starejšo cerkev sv. Marjete, ki je stala na tem mestu in so jo zaradi dotrajanosti, konec 15. stoletja, podrli. Oba oltarja v stranskih kapelah sta iz druge polovice 19. stoletja. Oltarni sliki sta starejši. V kapeli sv. Marjete je slika Smrt sv. Jožefa, delo Valentina Metzingerja. V atiki je slika sv. Marjete.

Sv. Janez Nepomuk v nebeški slavi. Poslikana kupola v stranski kapeli sv. Janeza Nepomuka.

Kapela sv. Janeza Nepomuka. Oltarno sliko, Smrt sv. Janeza Nepomuka, je naslikal slovenski baročni slikar Fortunat Bergant, okoli leta 1765. V atiki je slika Angela varuha, delo Matije Bradaška

V središču največje kupole je sv. Trojica, okoli pa so v podobi angelov naslikane čednosti kot so modrost, ponižnost, pravica, usmiljenje, radodarnost ...

Detajl poslikane velike kupole

Freska sv. Frančišek in ženska s kačo, delo loškega slikarja Antona Tuška (6. junij 1725 - 31. januar 1798) 

Stranski oltar Lurške Matere Božje. Oba stranska oltarja sta delo Janeza Vurnika iz Radovljice.

Stranski oltar posvečen sv. Ani

Oljna slika umirajočega sv. Frančiška Ksaverija, visi ob stranskem oltarju sv. Ane. Umetnija je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja 

Lesena baročna prižnica je iz leta 1744.

Križev pot

Tlakovanje cerkvene ladje

Barbova graščina na Veseli Gori. Mogočna, kamnita, nadstropna in devetosna zgradba je bila zgrajena leta 1768, kot romarska hiša. Od leta 1825. do 1938, je bila v lasti plemiške družine Barbo, po kateri je dobila ime. 

Spominska plošča na pročelju Barbove graščine, v spomin na duhovnika in čebelarja Petra Pavla Glavarja (2. maj 1721, Ljubljana - 24. januar 1784, Gomila pri Mirni na Dolenjskem)

Kamniti portal graščine Barbo z letnico 1768 na sklepniku

Detajl Barbove graščine na Veseli gori

So na Veseli Gori vsi veseli? Simpatični in igrivi koker španjel zagotovo je 💛

Vesela Gora nad Šentrupertom. Istoimensko naselje in romarska, baročna umetnija, cerkev sv. Frančiška Ksaverija

Najstarejša mariborska trta ima svoje potomce tudi na Veseli Gori

Kamniti portal vodi v klet Barbove graščine.

Pogled z Vesele Gore na Šentrupert in spodaj desno na križev pot in kapelo Žalostne matere božje

Šentrupert in župnijska cerkev sv. Ruperta pod katero spada tudi podružnična cerkev na Veseli Gori

Toplar, obožujem jih 💜

Cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori so pričeli zidati 1.septembra 1723. Posvečena je bila 4. septembra 1735. Na tem prostoru je stala starejša cerkev sv. Marjete, ki so jo konec 15. stoletja porušili. 

Grad Škrljevo stoji nedaleč od cerkve sv. Frančiška Ksaverija. V pisnih virih se prvič omenja leta 1044. kot posest sv. Eme, ki ga je podarila benediktinkam in njihovemu samostanu na Krki, na Koroškem.


Enodnevni izlet na Dolenjsko:

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: sentrupert.si

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.

Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.

Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.

Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.

Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.

Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.

Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.

Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema

Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi

Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 

Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 

Pogled skozi gotski prehod

Plemiška loža

Kor z orglami

Vitraj

Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko

Baročna prižnica

Gotska spovednica

Nagrobna plošča s tremi Rimljani

Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.

Zazidano gotsko okno  

Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.

Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 

Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 

Povezano:

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Šentrupert na Dolenjskem

Žalostna gora pri Mokronogu

Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992