Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja in druge sakralne umetnine

V središču starega mestnega jedra Čedada, na mestu kjer je patriarh Kalisto postavil cerkev že v 8. stoletju, stoji veličastna katedrala Marijinega vnebovzetja - Duomo di Santa Maria Assunta. Mogočna, triladijska cerkev, kot jo vidimo danes, je začela nastajati sredi 15. stoletja. V njej se mešajo različni umetnostni slogi, kot so beneški, gotski, renesansa, na stenah so ohranjene freske iz časa, ko je kraljeval barok. Katedrala ima zelo nenavaden glavni oltar. Srebrn pravokotni relief, delno tudi pozlačen je dolg dva metra in visok en meter. V središču je podoba Marije z detetom iz konca 12. stoletja. Ob njej sta nadangel Mihael in Gabrijel, ob straneh stoji 25 ženskih in moških svetnikov.
Največja znamenitost katedrale je Križani na lesenem razpelu. Lesena umetnina je iz 13. stoletja, restavrirali so jo polnih sedem let.
V Čedadu so še posebej ponosni na malo cerkvico, velikega pomena iz 8. stoletja. Tempelj Langobardov mu pravijo. V njem so se ohranile čudovite freske, kipi in štukature. Nekaj tega hrani tudi Muzej krščanstva. Tempelj stoji v kompleksu samostana Benediktink, na ulici Monastero Maggiore 34.

Čedad - Katedrala Marijinega vnebovzetja

Glavni portal katedrale

Luneta nad glavnim portalom katedrale

Kropilnik

Katedrala v Čedadu ima tri ladje

Stranski oltar

Pieta

Marijino oznanjenje. Slika iz leta 1546. Slikar Pomponio Amalteo (1505-1588)

Marija na prestolu. Baročna umetnina, ki jo uporabljajo tudi v procesijah

Beneški slikar Antonio Grimani (1434-1523) je leta 1616. naslikal oltarno sliko sv. Križa

Čudovita orgelska omara

Stranska kapela

Glavni oltar krasi srebrno zlata pala iz 12. stoletja. V središču reliefa je Marija z Jezusom, ob njej sta nadangel Gabriel in Mihael. Ob straneh pa je cela paleta ženskih in moških svetnikov.

Nekoliko razposajena slika "Zadnja večerja", visi na steni stranske kapele

Stranska kapela

Orgle

Leseno razpelo s Križanim je iz 13. stoletja, restavrirali so ga kar sedem let

Ostanki baročne poslikave

Matteo Ponzone naj bi naslikal tudi sliko Svetnice iz 16. stoletja

Stranski oltar sv. Jožefa iz 16. stoletja

Marcantonio Da Manzano, vodja Čedada, ki je umrl v bitki, leta 1617. Leseni kip vodje na konju je iz leta 1621. 

Grobnica, sarkofag

Nagrobna plošča patriarha Nicola Donata je iz začetka 16. stoletja

Marmorni prestol čedadskega patriarha iz 9. do 10. stoletja

Detajl Ratchisove (kralj Langobardov, rojen v Čedadu) oltarne mize - Poklon treh kraljev

Kristus in sv. Magdalena. Slika iz okoli leta 1532

Sv. Martin daruje revežu polovico svojega plašča. Slika, ki jo hrani Muzej krščanstva je bila prvotno v cerkvi sv. Martina, ki stoji pri Hudičevem mostu

Poslikan leseni tram Palladijeve palače kjer domuje Muzej krščanstva

Barviti leseni strop. Pritličje Muzeja krščanstva

Glavni oltar samostanske cerkve

Arkadni hodnik samostana Benediktink sv. Marija v Valleju. Samostan so ustanovili v 7. stoletju. Današnji videz je dobil okoli leta 1511.

Tempelj Langobardov je v sklopu samostana sv. Marije in je nastal v 8. stoletju. Ohranili so se kipi svetnikov, freske in štukature. Neprecenljivo 😎

Tempelj Langobardov

Freska na banjastem stropu templja Langobardov

Poslikano pročelje cerkvice sv. Petra in sv. Blaža. Na gotskem portalu ima letnico 1492. 

Cerkev sv. Martina v Čedadu

Cerkev sv. Martina v Čedadu

Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Stara Gora nad Čedadom

Vir: voden ogled
Wikipedija
cividale.com

Čedad - Cividale del Friuli

Čedad - Cividale del Fruli je lepo srednjeveško mesto v deželi Furlanija Julijska krajina. Mesto, ki je nastalo v rimskih časih, naj bi ga ustanovil sam Julij Cezar, leži tik ob meji s čudovito Slovenijo. Obdano je s srednjeveškim obzidjem. Še pred Rimljani so se tu naselili Kelti, v 6. stoletju Langobardi pa Obri in Slovani ... Vsi so pustili kakšno sled v mestu in veliko tega je na ogled v mestnih muzejih. V katedrali in številnih cerkvah lahko občudujemo slike in kipe velikih mojstrov. Sprehod po ozkih s prodniki tlakovanih ulicah starega mestnega jedra in ogled čudovitih palač, je pravo doživetje, ki ga zaključimo z odlično kavico 😎

Sprehod po starem mestnem jedru Čedada smo začeli in končali na znamenitem Hudičevem mostu

Strnjen niz srednjeveških hiš nad reko Nadižo

Balkon na skali ob Hudičevem mostu

Mestna hiša je bila zgrajena leta 1565. Pred njo stoji kip Julija Cezarja, ustanovitelja Čedada.

Pročelje mestne hiše. Doprsni kip obdan z vencem, ki ga držijo angeli

Ob propadu Beneške republike, jo je marsikateri krilati lev pošteno skupil. Večina jih je bila kasneje obnovljena, krilati lev na mestni hiši v Čedadu pa ostaja poškodovan. Tudi to je zgodovina

Čedad obdaja srednjeveško obzidje s številnimi stolpi. 

Adelaide Ristori je bila italijanska igralka, ki se je rodila v Čedadu 29. januarja 1822. Spomenik na Trgu Julija Cezarja - Piazza Foro Giulio Cesare.

Palača v kateri danes domuje klasična gimnazija. Trg Julija Cezarja - Piazza Foro Giulio Cesare.

Poslikana srednjeveška palača, ulica Giuseppe Mazzini

S freskami poslikana fasada palače

Arkadni hodnik

Kamnita hiša z razgibanim pročeljem, pomolom, biforo in podhodom

Kamnita hiša še z druge strani prehoda

S prodniki tlakovana srednjeveška ulica

Ena najstarejših hiš v Čedadu

Palače na trgu Pavla Diakona - Piazza Paolo Diacono

Neptunov vodnjak na trgu Pavla Diakona - Piazza Paolo Diacono. Pavel Diakon je bil Langobard, benediktinski redovnik in zgodovinar, ki je napisal knjigo Zgodovina Langobardov. Rodil se je v Čedadu okoli leta 720.

Langobardi so dodobra zaznamovali Čedad. Tu so se naselili sredi 6. stoletja in v mestu pustili svoje sledi, ki jih lahko občudujemo še danes. 

Duca (vojvoda) Gisolfo, lombardski vojvoda (6. stoletje) Na današnjem trgu, Piazza Paolo Diacono, so našli Gisolfov grob. Na tem mestu so, v tla, namestili spominsko ploščo.

Reka Nadiža

Mogočna nadstropna palača z arkadnim hodnikom v pritličju, stoji na trgu - Piazza Duomo. V palači je danes Muzej krščanstva. V njem si lahko ogledamo pomembne langobardske spomenike. Palačo so zgradili med leti 1565. do 1586. Načrte naj bi naredil italijanski arhitekt Andrea Palladio.

Eden od stranskih vhodov v Palladijevo palačo v Čedadu, z mogočnim kamnitim portalom

Vhodni portal, Paladijeva palača, danes muzej krščanstva

Paladijeva palača, muzej krščanstva, kamniti okenski okvir s kovano mrežo. 

Vodnjak

Mogočna palača De Nordis stoji v bližini katedrale. Postavili so jo v drugi polovici 15. stoletja. Konec 19. stoletja so palačo obnovili in v njej postavili na ogled pomembne relikvije langobardskega mesta.

Kamniti okenski okvirji palače De Nordis krasijo človeške glave

Glavni kamniti portal palače De Nordis

Je čas za oglede in je čas za veliiiko kavo 😍

Leseni kandelaber na visokem kamnitem podstavku, na trgu Piazza Duomo

Sprehod po slikovitih, ozkih srednjeveških ulicah Čedada

Čudovita zunanjost čedadske trgovine. Umetelno izklesan kamniti okvir z gotskim portalom

Balkon na skali in s pogledom na reko Nadižo, da o gotskih obokih niti ne govorim 😎

Čedad, ulica - Corso Paolino d'Aquileia

Podporni loki Hudičevega mostu

Cerkev in samostan sv. Frančiška nad reko Nadižo

Mogočni Hudičev most kot ga vidi reka Nadiža 😉

Čudoviti jesenski ruj

Na začetku Hudičevega mostu je stopnišče, ki vodi do reke Nadiže

Vhod v staro mestno jedro Čedada

Srednjeveško mestno obzidje 

Park izven srednjeveškega obzidja


Povezano:

Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja in druge sakralne umetnine

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Stara Gora nad Čedadom

Vir: voden ogled
cividale.com