Foto zgodbe: Cerkev sv. Štefana v Postojni

Baročna cerkev sv. Štefana stoji v središču starega mestnega jedra Postojne, na manjši vzpetini, kjer je bilo nekoč pokopališče. Zgradili so jo leta 1777, o čemer priča tudi letnica na vhodnem portalu. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Leopold Hofer.
Cerkev je v 19. stoletju prizadel požar, tako da je današnja predelana in na novo opremljena. Enoladijska cerkev z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu, zavetniku konj. Poleg glavnega ima cerkev tudi dva stranska oltarja. Vsi so delo Janeza Vurnika iz Radovljice in Matije Tomca, ki je imel svojo delavnico v Šentvidu pri Ljubljani. V štirih rahlo zaokroženih nišah so lepo prilegajoče se spovednice. Vsako krasi oljna slika slikarja Janeza Wolfa. Na slikah so upodobljeni: sv. Katarina, sv. Kralj David, sv. Peter in sv. Magdalena.
Kupoli prezbiterija in ladje sta bogato poslikani. V prezbiteriju sv. Trojica in medaljoni z evangelisti. Kupola ladje pa je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana, v medaljonih lahko prepoznamo sv. Danijela z levi, sv. Katarino, sv. Antona Padovanskega in sv. Andreja s križem.
Velja se sprehoditi tudi do pokopališča, ki je nedaleč stran, ob Tržaški cesti in si ogledati baročno grobnico veleposestniške družine Jurca.

Cerkev sv. Štefana v Postojni so zgradili leta 1777. po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797). V 19. stoletju je cerkev prizadel požar, tako da so jo nekoliko predelali, dobila pa je tudi novo opremo.

Baročna cerkev posvečena sv. Štefanu, zavetniku konj. Tudi to kaže kako velik pomen za kraj je imelo furmanstvo in seveda konji. Pred cerkvijo stoji doprsni kip sv. papeža Janeza Pavla II

Glavni, kamniti portal cerkve sv. Štefana, z letnico 1777.

Okno obdano s pilastri, nad glavnim portalom. Kamniti okenski okvir, slednjega posnema.

Enoladijska, baročna cerkev sv. Štefana z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu. Ob straneh se v štirih, rahlo zaokroženih nišah lepo prilegajo spovednice.

Božje jagnje

Baročni kropilnik

Kupola ladje je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana.

Poleg prizorov iz življenja sv. Štefana, so na oboku ladje, v medaljonih, naslikani sv. Danijel, prerok, ki je največkrat upodobljen z levi, sv. Katarina, sv. Anton Padovanski in sv. Andrej.

Oljna slika sv. Magdalene je delo slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)

Najstarejša je oltarna slika sv. Frančiška Asiškega, v stranski kapeli, delo slikarja Andreja Herrleina (1739. Wurzburg - 1817. Ljubljana). Kamnita kipa predstavljata sv. Tomaža Akvinskega in sv. Antona Puščavnika.

V kupoli prezbiterija je naslikana Sveta Trojica, v medaljonih pa štirje evangelisti. Vse stenske poslikave so delo italijanskega slikarja Domenica Fabrisa. Cerkev je poslikal med leti 1876 do 1879.

Orgle z baročno omaro in vhodna lopa

Sv. Kralj David, oljna slika slikarja Janeza Wolfa

Oba stranska oltarja sta iz sredine 19. stoletja. Mojstra sta bila Janez Vurnik iz Radovljice in Matija Tomc, ki je imel delavnico v ljubljanskem Šentvidu.