Foto zgodbe: zvonik na preslico

Prikaz objav z oznako zvonik na preslico. Pokaži vse objave

torek, 11. oktober 2016

Samostan sv. Nikolaja v Ankaranu je Hotel Convent

Samostan sv. Nikolaja, danes hotel Convent, je podobo kot jo vidimo danes, dobil na začetku 17. stoletja. Na tem prostoru, v bližini morja, so postavili cerkev že v 11. stoletju. Daleč na okoli ni bilo žive duše. Postopoma so cerkev dograjevali in spreminjali. Nastal je dominikanski samostan in ker je bilo treba menihe oskrbovati s hrano, so se okoli samostana začeli naseljevati kmetje. Ukvarjali so se tudi z vinogradništvom, sadjarstvom in oljkarstvom, kar se je ohranilo do danes.
Dominikanski samostan je deloval skoraj petsto let, do leta 1774, ko so Benečani samostan ukinili, s tem pa so neznano kam, skrivnostno izginile vse umetnije, ki so jih hranili dominikanci. Istega leta je samostan s posestvom kupila koprska plemiška družina Madonizza in si tu uredila prostor za počitnikovanje, danes bi rekli vikend :)
Danes je samostanski kompleks preurejen v hotel s štirimi zvezdicami. Imenuje se hotel Convent. Prijazno osebje hotela mi je dovolilo ogled križnega hodnika in atrija, odklenili pa so mi tudi obnovljeno cerkev. Zelo prijazno.

Baročni zvonik na preslico

Nekdaj benediktinski samostan sv. Nikolaja, stoji v osrčju kampa Adria Ankaran

Trije oboki in kamnite stopnice, ki vodijo na čudovit vrt, so bili zgrajeni okoli leta 1880, ko je bil samostanski kompleks v lasti koprske plemiške družine Madonizza

Nekdanji samostanski vrt je tudi danes domiselno urejen in negovan

Nekdanji samostanski vrt, danes hotelski, krasi čudovit vodnjak

Pogled na vrt

Zanimiv vodnjak z lesenim kolesom se nahaja na zunanjem dvorišču. Zgradila naj bi ga mojstra iz Pirana in Kort, leta 1835

Ob starem vodnjaku, v senci borovcev, stoji stara kamnita miza

Sarkofag je iz časa, ko je samostan še deloval. Njegova značilnost so vklesani enakostranični križi

Benediktinski samostan sv. Nikolaja z istoimensko cerkvico, so zelo lepo obnovili in v njem uredili hotel s štirimi zvezdicami, Convent. Kulturni spomenik in turizem, z roko v roki

Cerkev sv. Nikolaja, so prav tako obnovili in jo namenili za manjše prireditve in srečanja. Žal od cerkvenega inventarja ni nič ohranjeno. Cel samostanski kompleks si je v petsto letih delovanja nabral kar nekaj dragocenih umetniških del, ki pa so ob ukinitvi samostana, leta 1774, skrivnostno izginila

Leseni strop z ornamenti, v obnovljeni cerkvi sv. Nikolaja

Luči v obnovljeni cerkvi. Plečnik bi jih bil vesel :)

Okno z vitražem

Vodnjak na notranjem arkadnem dvorišču samostana oziroma hotela

Notranje dvorišče samostana z zastekljenim križnim hodnikom in biforami v nadstropju

Pogled na križni hodnik in odsev notranjega dvorišča

Kamnit portal z lesenimi vrati. Prehod iz križnega hodnika v nekdanjo cerkev

Križni hodnik

Stopnišče, ki vodi od križnega hodnika v prvo nadstropje, kjer so danes hotelske sobe

Ohranjen in obnovljen leseni strop v križnem hodniku

Križni hodnik krasi slika boškarina, ki smo ga lahko v živo občudovali v Krkavčah

Ohranjen stari kamin

Zunanje dvorišče nekdanjega samostana sv. Nikolaja. Danes je tu prostor tudi za različne prireditve na prostem

Nekdaj sklepnik, danes okras

Pokrit oder na zunanjem dvorišču

Povezan izlet:

Lazaret in Lazzaretto

Debeli Rtič

Vir: Zloženka, Doživi Ankaran

Wikipedia

torek, 14. junij 2016

Grad in vinska klet Dobrovo v Goriških Brdih

Dobrovo je naselje z največ prebivalci v Goriških Brdih. Dobrih štiristo jih je in večina se ukvarja z vinogradništvom in sadjarstvom. Združeni so v največji zadružni vinski kleti v Sloveniji, ki je nastala leta 1957. Danes zelo uspešno trži različna vina, med glavnimi pa je Rebula. Klet Brda smo si ogledali tudi mi in res je fascinantna.
Na Dobrovem je tudi sedež občine Brda. Glavna znamenitost kraja pa je prav gotovo čudoviti, renesančni grad Dobrovo, ki stoji na majhni vzpetini, obdan z obzidjem in dvema ovalnima stolpičema. V enem je grajska kapela sv. Antona Padovanskega, z zvonikom na preslico. Grad ima skoraj obliko pravilne kocke, na vogalih pa ima štiri obrambne stolpe. Začeli so ga graditi okoli leta 1600. Zamenjal je nekaj plemiških družin, nekaj časa je bil celo v lasti vseh nas :). Leta 1979. so se lotili temeljite prenove gradu in ga leta 1991. v samostojni Sloveniji, odprli za javnost. Danes z njim upravlja Goriški muzej. V njem je Galerija Zorana Mušiča, s stalno zbirko njegovih del. V gradu je tudi prestižna restavracija in kot se za vinorodna Brda spodobi, tudi grajska vinska klet.

Renesančni dvorec oziroma grad Dobrovo, so začeli zidati okoli leta 1600, na prostoru kjer je stal srednjeveški grad. Pravokotni dvorec ima štiri vogalne stolpe, obdaja pa ga tudi obzidje, z dvema vogalnima stolpičema.

Zadnji del gradu Dobrovo, z obzidjem in vhodom na dvorišče. V desnem vogalnem stolpiču obzidja, je grajska kapela sv. Antona Padovanskega z zvonikom na preslico.

Med prvimi lastniki renesančnega dvorca, je bila družina Colloredo. Danes je grad v "oskrbi" Goriškega muzeja. V njem je Galerija Zorana Mušiča. Poleg galerije, je tu tudi odlična restavracija in vinoteka

Temeljita prenova gradu Dobrovo, se je začela leta 1979, za javnost pa so ga odprli v samostojni Sloveniji, leta 1991.

Na dvorišču gradu Dobrovo je tudi vhod v grajsko Vinoteko Brda

Kamniti portal, gradu Dobrovo

Strop prehoda, v obzidju, na zadnji strani gradu Dobrovo

Pred mogočnim gradom Dobrovo, stoji kip slovenskega pesnika, Alojza Gradnika, delo kiparja, Jakova Brdarja.

Poslikava hodnika na gradu Dobrovo

Poslikava hodnika, pred Galerijo Zorana Mušiča, na gradu Dobrovo

Obokano in poslikano stopnišče, vodi v prvo nadstropje gradu, kjer je na ogled stalna zbirka grafičnih del, slikarja Zorana Mušiča.

Hiša na Grajski cesti v Dobrovem, Goriška Brda

Zasnova hiše, s kamnitimi arhitekturnimi detajli, sega v 17. stoletje. Hiša na Grajski cesti 9 pa je tudi rojstna hiša, dr. Avgusta Sfiligoja (1902 - 1985), o čemer priča spominska plošča na pročelju

Spominska plošča, na pročelju hiše, na Grajski cesti 9, v Dobrovem

Na dvorišču gradu Dobrovo, stoji zanimiv spomenik. Doprsni kip, Jawaharlala Nehruja, nekdanjega predsednika vlade, Republike Indije. Odkrili so ga 28. maja 2013.

Vinska klet Goriška Brda, Dobrovo, je največja zadružna vinska klet v Sloveniji. Svoje obratovanje je začela leta 1957. Danes združuje okoli 400 družinskih vinogradniških, manjših in večjih, kmetij

Poleg vinskih sodov, lahko v vinski kleti vidimo tudi take "bazene" za vino.

Naj se ve, da je tukaj shranjeno Pepino vino :)

Moj najljubši foto motiv, kuža in narava :)

Detajl vhodnih vrat, zaščitni znak Goriških Brd, grad Dobrovo

Enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Kojsko

Šmartno

Gredič, Biljana in Gonjače

sreda, 18. maj 2016

Cerkev sv. Kancijana v Britofu pri Ukanju

Britof pri Ukanju je mini naselje, ki leži med hribovjem Kolovrat in reko Idrijo, na robu Goriških Brd in spada v občino Kanal ob Soči. Večina hiš je danes praznih in zapuščenih. Naselje je živo le na vzpetini, obdani s sadovnjaki, kjer poleg naseljenih hiš stoji tudi pravi srednjeveški biser, poznogotska cerkev sv. Kancijana. Najstarejši del cerkve je bil zgrajen leta 1505, o čemer priča letnica na glavnem portalu. Cerkev kot jo vidimo danes, je sestavljena iz glavne ladje, prezbiterija z glavnim, baročnim oltarjem in mrežastim obokom. Med ladjo in prezbiterijem je slavolok, na katerem je še nekaj ohranjenih fresk. Največji zaklad cerkve je poznogotski krilni oltar, triptih, iz leta 1530. Original je restavriran in varno spravljen v Narodni galeriji, v Ljubljani.
Kasneje so pred glavnim vhodom dodali še pokrito, arkadno lopo in zvonik na preslico.

Na manjši vzpetini nad reko Idrijo, na robu Goriških Brd, se nahaja manjše strnjeno naselje, Britof pri Ukanju, ki ga krasi dobro ohranjena in vzdrževana srednjeveška cerkvica sv. Kancijana.

Poznogotski krilni oltar sv. Kancijana, ko se krili zapreta. Poslikava prikazuje Marijo pri molitvi.

Odprt poznogotski krilni oltar sv. Kancijana iz leta 1530. Original hrani Narodna galerija v Ljubljani. Osrednji kipec oltarja, predstavlja sv. Kancijana. Na podstavku je upodobljen Bog Oče.