Prikaz objav z oznako znamenitosti. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako znamenitosti. Pokaži vse objave

nedelja, 02. junij 2019

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto

Ko vstopiš v baročno cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah, je kot bi vstopil v veliko torto. Tako se je pošalil naš vodič. In ni se veliko zmotil. Ob pogledu na razkošno štukaturo in poslikavo notranjosti v nežnih pastelnih barvah, se mi je zazdelo, da je ta torta bogato obložena z vanilijevo kremo. To pa obožujem. 😊

Šalo na stran. Cerkev sv. Roka so zgradili leta 1645. po veliki kugi, ki je razsajala tudi v teh krajih. Stoji v naselju Predenca, na manjši vzpetini od koder je lep pogled na Šmarje pri Jelšah in na okoliške hribe. Sprva je bila cerkev lesena. Največje spremembe je doživela s prihodom župnika Mateja Vrečarja (1702-1758). Bil je podjeten in dokaj premožen. Prideloval in prodajal je vino, imel je oljarno, usnjarno, izdeloval je tudi prenosne sončne ure.

S svojim premoženjem in z miloščino, ki so jo puščali romarji, je med leti 1738. do 1750. dal prenoviti notranjščino, ki jo lahko občudujemo še danes. Štajerski in bavarski slikarji in štukaterji so mojstrsko opravili svoje delo. V tem obdobju je cerkev dobila tudi baročne oltarje, prižnico in klopi. Leta 1745. je dal Matej Vrečar s Kalvarijo povezati romarsko cerkev Marijinega vnebovzetja in cerkev sv. Roka. Tudi štirinajst kapelic in božji grob je ustvarila ista ekipa mojstrov kot cerkev sv. Roka.

Župnik Matej Vrečar je v svoji oporoki zapustil precej denarja za vzdrževanje kapelic na Kalvariji, vendar njegovi nasledniki očitno niso bili tako navdušeni nad umetnostjo. Kipe in slikarije so zanemarili in ti so začeli propadati. Na srečo pa so novodobni oblastniki v občini Šmarje pri Jelšah nad umetnostjo veliko bolj navdušeni. Našli so voljo in sredstva ter obnovili kapele in romarsko cerkev ter odprli še, meni eden lepših muzejev na Slovenskem, Muzej baroka.
Vredno obiska in ogleda. 😎

Slovenija, Štajerska
Freska na oboku ladje je posvečena Mariji s prizorom Marijinega vnebovzetja in kronanja. Fresko obdaja bogata štukatura in poslikava.
Slovenija, Štajerska
Osrednja freska na slavoločni steni predstavlja Marijo Brezmadežno
Slovenija, Štajerska
Freske na stropu prezbiterija predstavljajo prizore iz legende o sv. Roku.
Slovenija, Štajerska
Glavni baročni oltar je posvečen sv. Roku. Ob njem sta kipa sv. Valentina in sv. Blaža, nad njim v niši pa sv. Rozalija. Vsi štirje so zavetniki pred kugo. 
Slovenija, Štajerska
Stranski, baročni oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Boštjanu
Slovenija, Štajerska
Drugi stranski oltar ob slavoločni steni je posvečen sv. Jožefu
Slovenija, Štajerska
Orgle in letnica 1671. na korni ograji
Slovenija, Štajerska
Freska na severni steni ladje, sv. Janez Nepomuk
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica
Slovenija, Štajerska
Pogled na kor z orglami. Strokovnjaki niso povsem prepričani kateri mojstri so poslikali notranjost baročne cerkve sv. Roka. Omenjajo pa tri slikarje: Anton Lerchinger iz Rogatca, Jožef Claus iz Brestanice in Jožef Weittenhiller, ki je prišel z Bavarskega.
Slovenija, Štajerska
Rokokojsko štukaturo pripisujejo Johannu Rauchu in Franzu Reschu, ki sta v Šmarje pri Jelšah prišla z Bavarske.
Slovenija, Štajerska
Sv. Rok je zavetnik jetnikov in kužnih bolnikov
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Osrednja freska na oboku prezbiterija predstavlja poveličanje sv. Roka. 
Slovenija, Štajerska
Baročna freska, sv. Frančišek Ksaverij
Slovenija, Štajerska
Oltar s Praškim Jezuščkom, Dete odeto v brokat.
Slovenija, Štajerska
Baročni Marijin oltar
Slovenija, Štajerska
Tla v cerkvi sv. Roka krasita mozaik in terac. Tlak je iz leta 1880. Letnica je vtisnjena v tla.
Slovenija, Štajerska
Cerkev je opremljena z lesenimi baročnimi klopmi, ki so okrašene z volutami
Slovenija, Štajerska
Zunanjost cerkve sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je zelo asketska. V primerjavi z razkošno baročno notranjostjo, je kot noč in dan. 😎
Slovenija, Štajerska
Glavni kamniti portal je nekoč krasil tudi kip, zdaj je ostala samo niša
Slovenija, Štajerska
Pogled na Kalvarijo, Šmarje pri Jelšah in cerkev Marijinega vnebovzetja, ki stoji sredi starega mestnega jedra. Župnik Matej Vrečar je leta 1745. obe romarski cerkvi povezal s Kalvarijo.
Slovenija, Štajerska
Svete stopnice z božjim grobom so v štirinajsti in zadnji kapeli kalvarije v Šmarju pri Jelšah. Kapela je bogato okrašena s freskami in štukaturami, ki so delo istih mojstrov kot pri cerkvi sv. Roka.
Slovenija, Štajerska
Baročna freska na banjasto obokanih svetih stopnicah
Slovenija, Štajerska
Obok s štukaturami, nad božjim grobom 
Slovenija, Štajerska
Mrtvi Kristus in angel, ki ga objokuje. Original je razstavljen v Muzeju baroka, ob vznožju kalvarije.
Slovenija, Štajerska
Lepotica iz 17. stoletja stoji ob romarski cerkvi sv. Roka. Hiša ima zidan spodnji del, nadstropje je leseno. Krasi ga izrezljani leseni gank z zunanjim lesenim stopniščem. Hiša je pokrita z dvokapno streho na čop. Hiša je bila dom ključarja.
Slovenija, Štajerska
Kalvarija, štirinajst baročnih kapelic in Božji grob
Slovenija, Štajerska
Nadstropno župnijsko gospodarsko poslopje s kozolcem na zadnji strani so zgradili na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Leta 2012. so stavbo obnovili in odprli enega lepših muzejev v Sloveniji, Muzej baroka 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Marijino svetišče na Sladki Gori

Slovenske Konjice



Vir: voden ogled
Metoda Kemperl in Luka Vidmar, Barok na Slovenskem, Sakralni prostori, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014
Register NKD
Zloženka - Sv. Rok, Občina Šmarje pri Jelšah, 2003


torek, 21. maj 2019

Žička kartuzija in Špitalič pri Slovenskih Konjicah

Na koncu ozke in slikovite doline Janeza Krstnika, je proti koncu 12. stoletja začela nastajati Žička kartuzija. Ime je dobila po bližnjem kraju Žiče pri Slovenskih Konjicah na Štajerskem. Kartuzijanski red izhaja iz Francije in Žička kartuzija je bila prva, ki je nastala izven matične države. Nekaj časa je bil tu tudi sedež glavnega priorja.

Žička kartuzija je bila sestavljena iz zgornje in spodnje kartuzije. Spodnja se je nahajala v Špitaliču. Tu so živeli in delali laični bratje. Ukvarjali so se z oskrbo menihov, imeli so tudi bolnišnico, hospital, po kateri je kraj dobil ime. V zgornjem samostanu je v miru in samoti živelo in delalo dvanajst menihov s priorjem. Podobno kot Jezus in dvanajst apostolov.

Približno dva kilometra stran, da hrup ne bi motil menihov, je nastal zgornji samostan, od katerega se je nekaj ohranilo do danes. V središču je bila mogočna redovna cerkev sv. Janeza Krstnika. Ob severno steno so bile prislonjene: knjižnica v kateri so hranili okoli dva tisoč knjig, ki so bile ročno pisane na pergament. Poleg knjižnice je stala kapiteljska dvorana z manjšim oltarjem, ki je viden še danes, kuhinja in skupna jedilnica, ki so jo uporabljali ob nedeljah in večjih praznikih. Kartuzijanski menihi so bili na pol puščavniški red. Njihova glavna naloga je bila biti v miru in samoti svoje celice. Ob obzidju je imel vsak od njih svojo hišico s pogledom na vrt, ki ga je vsak sam obdeloval. Ker je bil ob kartuziji potok, je imela vsaka hiška napeljano tudi vodo. Tu so menihi v samoti in tišini živeli in delali. Enkrat na teden so se srečevali v kapiteljski dvorani, v cerkvi ali pa na sprehodu po okoliških gozdnih poteh.

Tako je bilo vse do 15. stoletja, ko so Turki zašli tudi v to samotno in odmaknjeno dolino. Skoraj  popolnoma so uničili spodnji samostan, preživela je samo gotska cerkev, delno pa tudi zgornjega. Zaradi turških vpadov, so zgornjo Žičko kartuzijo dodatno utrdili, samostanski bratje pa so se tudi preselili vanjo.

Žička kartuzija je delovala do leta 1782, ko je cesar Jožef II. z dekretom ukinil tudi ta samostan. Odtlej je sameval in propadal. Marsikateri kamen od tu je šel za gradnjo stanovanjskih hiš v okolici in vse do Slovenskih Konjic. V novi Sloveniji je Žička kartuzija znova oživela. Menihov tu ni več. Čedalje bolj jo oblegajo domači in tuji turisti. V južnem traktu je stalna razstava o zgodovini kartuzije. Na koncu arkadnega hodnika je lončarska delavnica, v nekdanjem obrambnem stolpu pa Zeliščna lekarna. Na koncu se odpravimo še v najstarejšo gostilno Gastuž, na odlično kavo ali kaj drugega, saj imajo pestro ponudbo jedi in slaščic.

Slovenija, Štajerska
Žička kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja. Zgradili so jo v ozki dolini, na levem bregu Žičnice. V stolpu na skrajni levi strani je bila kapela z zunanjim vhodom v katero so lahko vstopale tudi ženske. V kartuzijo niso smele. Stolp na desni, ob današnjem vhodu, so imenovali Ribji stolp, ker so v njegovih kletnih prostorih shranjevali ribe
Slovenija, Štajerska
Gastuž, najstarejša gostilna. Postavili so jo v 15. stoletju
Slovenija, Štajerska
Gastuž v objemu narave, z veliko leseno teraso, vabi na kavo in odlične sladice, da o blaženem miru niti ne govorim 😊
Slovenija, Štajerska
Ohranjen del srednjeveške poslikave na stranski fasadi Gastuža
Slovenija, Štajerska
Danes glavni vhod v Žičko kartuzijo, nekoč pa je bil tu manjši prehod, ki je vodil na zeliščni vrt
Slovenija, Štajerska
Obnovljeni južni trakt Žičke kartuzije. V njem so razstavni prostori in Otakarjeva peninska klet. V obokanih kletnih prostorih zorijo konjiške penine.
Slovenija, Štajerska
Južni trakt Žičke kartuzije
Slovenija, Štajerska
V ravninskem delu Žičke kartuzije je stala mogočna gotska, redovna cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je redovni zavetnik in patron Žičke kartuzije,
Slovenija, Štajerska
Ob severni steni redovne cerkve sv. Janeza Krstnika je bila bogato založena knjižnica. V njej je bilo okoli dva tisoč knjig iz različnih ved. Bile so pisane na pergamentu, tiskanih pa ni bilo. Tako so, ob obisku Žičke kartuzije, zapisali oglejski vizitatorji.  
Slovenija, Štajerska
Visoki gotski, šilasti okni s krogovičjem
Slovenija, Štajerska
Cerkev sv. Janeza Krstnika je bila enoladijska. Ob prezbiteriju je bil prostor za redovne menihe, ob glavnem vhodu pa je bil s pregrado ločen del za redovne brate.
Slovenija, Štajerska
Romansko, polkrožno okno v severni steni redovne cerkve
Slovenija, Štajerska
Glavni vhod v redovno cerkev sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji
Slovenija, Štajerska
Detajl Otakarjeve kapele ob prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Manjše, šilasto, gotsko okno v Otakarjevi kapeli



Slovenija, Štajerska
Štajerski mejni grof Otakar III je bil ustanovitelj Žičke kartuzije. V tej kapeli je bil, skupaj z ženo in sinom, tudi pokopan. Danes je grob prazen.
Slovenija, Štajerska
Poleg glavnega vhoda je imela cerkev sv. Janeza Krstnika, na severni strani še dva stranska vhoda. Eden je bil povezan z malim križnim hodnikom. Tu so v cerkev vstopali očetje menihi, Svoj prostor so imeli ob prezbiteriju. Drugi vhod je bil namenjen redovnim bratom, ki so imeli s posebno pregrado, od menihov, ločen prostor
Slovenija, Štajerska
Stranski vhod v cerkev, ki je bil povezan z malim križnim hodnikom
Slovenija, Štajerska
Nadstropni trakt z oboki v pritličju je nastal na začetku 15. stoletja in se je v celoti ohranil. 
Slovenija, Štajerska
Gotski sklepnik, ki je krasil cerkveni obok, je danes na pročelju arkadnega trakta. Na njem je upodobljen vol, ki je simbol evangelista Luke.
Slovenija, Štajerska
Prostor kjer je bila skupna jedilnica in kuhinja. Ohranila se je romanska odprtina in lina skozi katero so iz kuhinje podajali hrano v jedilnico. Kuharji vanjo niso smeli. Menihi so jo uporabljali samo ob nedeljah in ob večjih praznikih. Ostale dni je vsak sam živel in do 13. stoletja si je tudi vsak sam pripravljal hrano v svoji hiški z vrtom. Kartuzijani so bili na pol puščavniki. 
Slovenija, Štajerska
Gospodarsko poslopje z arkadnim dvoriščem, ki je bil nekoč del velikega križnega hodnika.
Slovenija, Štajerska
Veliki arkadni hodnik
Slovenija, Štajerska
Najmogočnejši okrogli obrambni stolp, s skrilasto strmo streho, je postavljen visoko na pobočje hriba. Večina obrambnega zidu in stolpov, ki jih vidimo danes, so iz 15. in 16. stoletja, nastali zaradi turških vpadov. 
Slovenija, Štajerska
Dobro ohranjena  gotska pokopališka kapela z letnico 1469. 
Slovenija, Štajerska
Vhod v pokopališko kapelo in sklepnik z ribo
Slovenija, Štajerska
Maketa nekdanje mogočne Žičke kartuzije z redovno cerkvijo sv. Janeza Krstnika, velikim in malim križnim hodnikom in 12 hišic, ki so bile povezane z malim križnim hodnikom in stranskim vhodom v cerkev. Vsaka hiška je imela svoj vrt. Ker ob obzidju teče potok, je imela vsaka hišica tudi napeljano tekočo vodo. Tako so redovni menihi živeli na pol puščavniško življenje
Slovenija, Štajerska
Del nekdanjega obrambnega obzidja s stolpom v katerem je danes trgovinica z zeliščnimi proizvodi iz Žičke kartuzije
Slovenija, Štajerska
Tik ob severni steni cerkve je bila kapiteljska dvorana z oltarjem, kjer se je dvanajst menihov in prior posvetovalo in modrovalo. 😎
Slovenija, Štajerska
Nekdanji obrambni stolp s piramidno streho
Slovenija, Štajerska
Domača, naravna, zeliščna lekarna v enem od obnovljenih obrambnih stolpov v Žički kartuziji.
Slovenija, Štajerska
Zeliščni napitki in lutka v kartuzijanskem oblačilu

Slovenija, Štajerska
Degustacija zeliščnih napitkov v prodajalni Žičke kartuzije
Slovenija, Štajerska
Glavni, romanski portal cerkve Marijinega obiskanja v Špitaliču. V luneti je Jagnje s križem.
Slovenija, Štajerska
Detajl glavnega portala. Jagnje s križem v luneti
Slovenija, Štajerska
Osnova cerkve Marijinega obiskanja je iz konca 12. stoletja. Bila je središče spodnjega samostana, kjer so živeli in delali bratje laiki. Gotska cerkev je edino kar je ostalo od spodnjega samostana Žičke kartuzije. V 19. stoletju so cerkev povišali in dodali zvonik.
Slovenija, Štajerska
Lep strešni jahač na cerkvi Marijinega obiskanja v Špitaliču
Slovenija, Štajerska
Stranski vhod v cerkev je malo skromnejši. Ima samo en par stebrov s kapiteloma, ki se na vrhu združita v en lok.
Slovenija, Štajerska
Župnišče
Slovenija, Štajerska
Špital pri Slovenskih Konjicah je razloženo naselje ob potoku Žičnica. V 12. stoletju je bil tu spodnji samostan Žičke kartuzije. Samostanski laični bratje, ki so skrbeli za gospodarski del kartuzije, so imeli tudi bolnišnico, hospital. Od tu ime kraja, Špital.
Slovenija, Štajerska
Osnovna šola in vrtec v Špitaliču ima bolj malo otrok. 


Enodnevni izlet na Štajersko:

Marijino svetišče na Sladki Gori 

Cerkev sv. Roka - Kot bi vstopil v veliko torto 

Slovenske Konjice





Vir: voden ogled Žičke kartuzije
Marijan Zadnikar, Žička kartuzija, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 34, Zavod za spomeniško varstvo, Ljubljana, 1973
Nataša Golob, Kulturna dediščina Žičke kartuzije, Občina Slovenske Konjice, 2007