Prikaz objav z oznako znamenitost. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako znamenitost. Pokaži vse objave

četrtek, 06. december 2018

Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah pri Rodici, kar poka od baroka. Za to je glavni "krivec" slovenski baročni slikar Franc Jelovšek. Rodil se je v Mengšu, 4. oktobra 1700. Leta 1723. se je poročil. V zakonu sta se mu rodila hči in sin Krištof Andrej, ki je prav tako postal slikar in sodeloval z očetom pri poslikavi cerkve v Grobljah. Leta 1749. je ovdovel in se še istega leta poročil z vdovo ljubljanskega rezbarja Jakoba Gabra. In prav iz te družine prihaja drugi "krivec" za razkošno lepoto grobeljske cerkve. Urban Gaber, rezbar iz Škofje Loke je po smrti brata Jakoba, prevzel njegovo delavnico v Ljubljani.

Rezbar Urban Gaber (1725-1782) je ustvaril grobeljske oltarje z elegantnimi belimi kipi z zlato obrobo. Cerkev ima poleg glavnega oltarja, ki je posvečen sv. Mohorju in Fortunatu, še dva stranska oltarja, ob slavoločni steni, ki sta posvečena sv. Andreju in sv. Marjeti. Avtor oltarnih slik v teh dveh oltarjih ni znan. Cerkev ima tudi dve kapeli z oltarjema sv. Notburge in sv. Izidorja. Sliko slednjega je ustvaril baročni slikar Anton Cebej, leta 1763.

Krona vsega pa je iluzionistična poslikava v ladji, prezbiteriju in v obeh kapelah. Baročni slikar in v prvi vrsti freskant Franc Jelovšek nam je naslikal zgodbo o življenju cerkvenih zavetnikov in oglejskih mučencev, škofa sv. Mohorja in Fortunata ter sv. Notburge in sv. Izidorja, zavetnika kmetov in preprostih ljudi. Osrednja freska v ladji je posvečena Marijinemu vnebovzetju in kronanju v nebesih. Poslikava v Grobljah je zadnje večje Jelovškovo delo. Umrl je v Ljubljani 31. maja 1764.

Na eni od fresk je slikar upodobil tudi sebe. Franc Jelovšek, nad korom, zre na obiskovalce in opazuje, kako všeč jim je njegovo delo. Lahko ga potolažim. Bili smo navdušeni 😊

Glavni oltar z oltarno sliko škofa sv. Mohorja in diakona Fortunata. Slika je nastala leta 1823. in je delo ljubljanskega baročnega slikarja Janeza Potočnika (1749. Kropa - 1834. Ljubljana). Ob sliki sta elegantna bela kipa z zlato obrobo, ki ponazarjata sv. Jožefa z Detetom in sv. Ano z malo Marijo. Kipa sta delo rezbarja Urbana Gabra. 
Poslikan obok v prezbiteriju. Osrednji prizor na poslikavi sta oglejska mučenca sv. Mohor in Fortunat, ki klečita ob Križanem. 
Stranski oltar sv. Andreja in kipa sv. Frančiška Asiškega in sv. Antona Padovanskega z Jezuščkom v naročju
Stranski oltar sv. Marjete in kipa dveh jezuitov, sv. Frančiška Borgia in sv. Frančiška Regisa
V prezbiteriju je Franc Jelovšek naslikal prizore iz življenja zavetnikov grobeljske cerkve, sv. Mohorja in Fortunata. Freska na levi prikazuje smrtno obsodbo škofa Mohorja, na desni pa Mohorja mučijo z razbeljenim železom. 😢
Osrednja freska, v kupoli cerkvene ladje, predstavlja dva dogodka, Marijino vnebovzetje in Marijino kronanje v nebesih. Značilnost baročnih poslikav je tudi poveličevanje Marije.
Kapela z oltarjem sv. Izidorja. Oltarna slika je delo Antona Cebeja. Nastala je okoli leta 1763.
Obok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Izidorja.
V kotih osrednje ladijske freske so prikazani prizori iz življenja svetnikov v stranskih oltarjih. Na levi Mučeništvo sv. Marjete. Prizor na desni strani freske, sv. Janez in Pavel delita miloščino. Gospod, ki nas opazuje pa je naš baročni slikar Franc Jelovšek. 
Del freske na ladijskem oboku. Zgoraj desno je prikazano Mučeništvo sv. Andreja.
Oglejskega mučenca sv. Mohorja mučijo
Kapela z oltarjem sv. Notburge. Ob oltarni sliki stojita kipa sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverija. 
Lok nad kapelo je poslikan s prizori iz življenja sv. Notburge.
Del starejših fresk, ki so jih našli na steni pod korom
Umetelno izdelano okovje na vhodnih vratih
Novejša poslikava pod korom.
Na freski, nad korom, nas opazuje avtor vseh čudovitih baročnih stropnih poslikav, baročni slikar in freskant Franc Jelovšek (1700. Mengeš - 1764. Ljubljana)
Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Izdelali so jih leta 2006. v orglarski delavnici v Cerkljah na Gorenjskem.
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata  stoji v krajevni skupnosti Jarše, Rodica pri Domžalah
Baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Grobljah, v meglenem oktobrskem jutru. 😎






Vir:
Baročne Groblje, dr. Ferdinand Šerbelj, Ljubljana, Družina, 2008


sreda, 28. november 2018

Šentrupert na Dolenjskem

Šentrupert na Dolenjskem leži med Trebnjem in Melanijino Sevnico. Tu je sedež istoimenske občine in župnije. V središču starega vaškega jedra je čudovita gotska cerkev sv. Ruperta. Po tem zavetniku je tudi kraj dobil ime. Cerkev kot jo vidimo danes je začela nastajati v začetku 15. stoletja z gradnjo zvonika in svetišča oziroma prezbiterija. Zelo dolgem prezbiteriju so v drugi polovici 15. stoletja prizidali še ladjo. Letnica 1497. nad glavnim portalom nam pove, da so takrat cerkev obokali in poslikali.

Cerkev sv. Ruperta obdaja taborsko obzidje. Okoli obzidja je speljana cesta, ob njej pa je nastalo strnjeno naselje z domačijami. Pročelja stanovanjskih hiš so obrnjena proti cerkvi, na notranji strani pa dvorišča obkrožajo gospodarska poslopja in skednji. Današnje domačije so iz prve polovice 19. stoletja.

Šentrupert na Dolenjskem poznamo tudi po Deželi kozolcev, muzeju na prostem. Nekdaj so kozolci, v glavnem čudoviti toplarji, zaključevali staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in pašniki. Zelo pohvalno je, da tudi danes na sprehodu po Mirnski dolini vidimo veliko, lepo vzdrževanih toplarjev, ki še vedno služijo svojemu namenu.

Slovenija
Ob veliki prenovi, sredi 19. stoletja, so naredili stranski vhod v cerkev sv. Ruperta. Portal je narejen iz peščenjaka. Skozi vhod je prišla družina Barbo po notranjih stopnicah na svojo galerijo.
Slovenija
Strnjen niz pritličnih stanovanjskih hiš obkrožajo cerkev sv. Ruperta. Vsaka hiša ima na dvoriščni strani skedenj in gospodarsko poslopje. 
Slovenija
Nadstropna hiša ob cerkvi sv. Ruperta je bila mežnarija. V pritličju je bilo stanovanje za mežnarja. V prvem nadstropju pa je bila šolska soba in stanovanje za učitelja. Ob zgradbi je zidana kašča. Mežnarijo so zgradili v prvi polovici 19. stoletja. 
Slovenija
Stanovanjska hiša nekdaj mogočne domačije
Slovenija
Kamniti portal in lesena vrata z intarzijo
Slovenija
Skedenj z dvokapno streho na čop. Spodnji del je zidan, zgornji pa lesen z gankom
Slovenija
Toplar je zaključeval strnjeno staro vaško jedro. Od tu naprej so se začela polja in njive. 
Slovenija
Šentrupert na Dolenjskem
Slovenija
Gotska cerkev sv. Ruperta je središče starega vaškega jedra Šentrupert. Cerkev kot jo vidimo danes, je nastala v 15. stoletju. Na začetku stoletja so zgradili zvonik in svetišče oziroma prezbiterij. Konec 15. stoletja so dodali ladjo, jo zvezdasto obokali in poslikali. 
Slovenija
Slovenija
Množica sklepnikov v obliki rozet, grbovnih ščitkov in figur. Na sklepnikih najdemo psa, božje jagnje, rože, Marijo z Jezusom ...
Slovenija
Gotski glavni oltar je nastal leta 1865. Iz carrarskega marmorja ga je ustvaril Ignac Toman iz Ljubljane. Sv. Rupert, zavetnik cerkve in kraja, je v središču oltarja. Spremljata ga sv. Peter in sv. Andrej. Vse tri kipe je ustvaril kipar Matej Tomc. 
Slovenija
Medeninasti reliefi na menzi glavnega oltarja predstavljajo Abrahamovo, Melkizedekovo in Noetovo daritev. Reliefe je ustvaril ljubljanski pasar Valentin Sadnikar.
Slovenija
Gotska zakramentalna hišica
Slovenija
Na steni prezbiterija visi slika sv. Ruperta, ki jo je naslikal ljubljanski slikar Janez Wolf. Nastala je leta 1866. in je občasno stala na glavnem oltarju. Ob sliki sta, v niši pod baldahinom, gotska kipa sv. Nikolaja in sv. Urha. Ime kiparja ni znano. 
Slovenija
Zašiljena slavoločna stena med prezbiterijem in ladjo
Slovenija
Cerkvene klopi je načel zob časa. 
Slovenija
Prižnica
Slovenija
Gotska empora oziroma galerija v prezbiteriju, ki jo je uporabljala plemiška družina Barbo. 
Slovenija
Križev pot je naslikal Matija Koželj iz Kamnika, leta 1911. Leseni okvirji so delo Janeza Vurnika. 
Slovenija
Sv. Andrej na sklepniku
Slovenija
Delček poslikanega stropa na katerem najdemo podobo sv. Janeza Evangelista in rastlinske ornamente, je starejša poslikava. Ime slikarja ni znano, omenjajo ga kot Podpeškega mojstra.
Slovenija
Slovenija
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Rebra, zvezdasto rombastega oboka, slonijo na kamnitih konzolah
Slovenija
Nagrobna plošča Maksimiljana Valerija grofa Barbo Wachenstein, iz leta 1697.
Slovenija
Stranski oltar Rožnovenske Matere Božje. Oltarna slika je delo slikarke in pianistke Ane Skedl (22.2.1856 Ljubljana - 18.8.1920 Šentrupert), ki izhaja iz šentrupertske posestniške družine. Slikarstva se je med drugim učila tudi pri Ivani Kobilca
Slovenija
Stranski oltar sv. Antona Puščavnika. Oltarna slika je delo Jurija Tavčarja (1820-1892) iz Idrije
Slovenija
Pogled v prezbiterij s prižnico, glavnim oltarjem sv. Ruperta in plemiško emporo
Slovenija
Tri ladje cerkve sv. Ruperta, krasi zvezdasto rombast obok s številnimi sklepniki. Poleg dveh stranskih oltarjev in nagrobne plošče člana plemiške družine Barbo, je tu tudi obvezni kor z orglami
Slovenija
Sončna ura na pročelju cerkve
Slovenija
Glavni portal je skromnejši od stranskega. Nad njim je letnica 1497. V tem letu so obokali in poslikali ladjo
Slovenija
Pritlična hiša s kamnitim portalom in dvokapno streho na čop je bila zgrajena 1924. Vse do leta 1955 je bila v njej gostilna. 
Slovenija
Zunanje stopnišče, ki vodi na pevski kor, so prizidali okoli leta 1860, ko so se lotili obsežne obnove cerkve.
Slovenija
Zvonik je med najstarejšimi deli cerkve. Zgradili so ga na začetku 15. stoletja. Mogočen zvonik s številnimi okenskimi odprtinami je štirioglat, na vrhu pa se razbohoti v osmerokotno umetnino, pokrito s šilastimi strešicami.



Povezano:


Trebnje, kraj kjer je bil Baraga graščak

Vesela Gora, romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija



Vir: Peskar Robert, Šentrupert na Dolenjskem, Uprava RS za kulturno dediščino Ljubljana, 2001
slovenska-biografija.si
Register NKD