Prikaz objav z oznako znamenitost. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako znamenitost. Pokaži vse objave

petek, 01. februar 2019

Mojster Zaprtega vrta

Obiskali smo še eno srednjeveško cerkvico v Moravški dolini. V bistvu je srednjeveški samo prezbiterij s kar dobo ohranjenimi freskami iz konca 15. stoletja. Leta 1837. so prezbiterij barokizirali in mu prizidali ladjo v obliki rotunde. Žal so pri tem uničili nekaj gotskih elementov pa tudi nekaj fresk. Večina se jih je pa le ohranila in že dolgih petsto let pripovedujejo svetopisemske zgodbe.

Gre za cerkev sv. Andreja, ki stoji v vasici Dole pri Krašcah in spada pod župnijo Moravče. V njej smo si ogledali srednjeveške freske, ki jih je ustvaril Mojster Zaprtega vrta s svojimi sodelavci.

Osrednja Slovenija
Velika freska z motivom lova na enorožca v zaprtem vrtu. Ker ime glavnega freskanta ni znano, so ga poimenovali po tem motivu, Mojster Zaprtega vrta. V šilastih zaključkih fresk so naslikani pasijonski prizori. Pred vrati stoji nadangel Gabrijel, z rdečim ogrinjalom, palico in lovskim rogom. Sredi zaprtega vrta sedi Marija s samorogom v naročju. Z leve strani se proti vrtu spušča dete na križu. Poleg glavnih motivov je na freski tudi veliko simbolov. Vse skupaj pa je svetopisemska zgodba o Mariji in njenem čudežnem materinstvu.
Osrednja Slovenija
Srednjeveška freska z motivom Kristusovega bičanja in sv. Martina, ki deli svoj plašč z beračem. Levo, spodaj je naročnikov grb na katerem sta hrib in lilija. Po tem grbu strokovnjaki sklepajo, da je bila naročnik plemiška družina Lilienberg, ki je imela svoj grad na bližnji Limbarski gori.
Osrednja Slovenija
Sv. Andrej. 
Osrednja Slovenija
Sv. Jurij z zmajem
Osrednja Slovenija
Detajl freske na severni steni prezbiterija: Lov na enorožca v zaprtem vrtu. Vrt je obdan z obzidjem, ki simbolizira Marijino nedotakljivost. 
Osrednja Slovenija
Srednjeveška freska s prizorom sv. Miklavža oziroma sv. Nikolaja, ki je rešil ladjo pred viharjem.
Osrednja Slovenija
Baročni glavni oltar s sliko sv. Andreja, ki jo pripisujejo kranjskemu slikarju Leopoldu Layerju. Ob sliki sta kipa sv. Davida in sv. Janeza Krstnika. Glavni oltar je kvalitetna baročna umetnina iz leta 1741.
Osrednja Slovenija
Baročni stranski oltar z osrednjim kipom sv. Klemena, papeža. Ob njem sta kipa sv. Petra in sv. Pavla. Leseni oltar je delo rezbarja Andreja Rovška iz Gaberja pod Limbarsko goro.
Osrednja Slovenija
Baročni stranski oltar z osrednjim kipom sv. Frančiška. Ob njem sta kipa sv. Agate in sv. Barbare. Oba stranska oltarja sta delo rezbarja Andreja Rovška iz Gaberja pod Limbarsko goro. Nastala sta leta 1894. 
Osrednja Slovenija
Obok prezbiterija je poslikan s svetniki in svetnicami, angeli in s cvetličnimi motivi
Osrednja Slovenija
Osrednja Slovenija
Križev pot je naslikal slikar Carl Gotzel. 
Osrednja Slovenija
Baročna prižnica nosi letnico 1741. tako kot glavni oltar.
Osrednja Slovenija
Cerkev sv. Andreja ima poznogotski, v začetku 16, stoletja s freskami poslikan, prezbiterij in nekaj mlajšo, okroglo baročno ladjo s kupolo. Cerkev krasi prostostoječi, kamniti zvonik
Osrednja Slovenija
Ob barokizaciji cerkve sv. Andreja, je bilo uničenih nekaj fresk, slavolok, odstranili so rebra z obokov in sklepnike. Na severni steni so dozidali zakristijo. Ko so prebijali steno, da bi vstavili vrata, so uničili pomemben del zapisa, ki bi nam povedal kdo je naročnik in kdaj je freska nastala.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini


4. Moravče

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 




 

Vir: voden ogled
Lev Menaše, Krtina in Dole, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 140, Ljubljana, 1984

sreda, 23. januar 2019

Srednjeveško slikarstvo v cerkvi sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah

Krtina je vasica, ki leži blizu Domžal. V svojem starem vaškem jedru, na manjši vzpetini skriva pravi srednjeveški biser. To je poznogotska cerkev sv. Lenarta, ki so jo zgradili okoli leta 1500. Okoli cerkve so zgradili taborski zid in obrambne stolpe. Leta 1727. so obzidje znižali, od petih obrambnih stolpov stoji samo še eden, ki je cerkveni zvonik.

Cerkev sv. Lenarta je dvoranska cerkev s tremi ladjami, glavni oltar je z dvema stopnicama ločen od ostalega dela. Cerkev ima zvezdasto rebraste oboke, ki so nad glavnim oltarjem tudi poslikani. Ob glavnem oltarju sta še dva stranska gotska oltarja. Vsi trije oltarji so obdani s srednjeveškimi freskami, ki prikazujejo Kristusovo življenje in trpljenje. Freske se vsebinsko povezujejo, ob nastanku pa so se nadaljevale tudi na oltarjih. Nekaj fresk je poškodovanih, večina pa je v dobrem stanju. Kljub temu je več kot petsto let stara "srednjeveška galerija" vredna ogleda.

Slovenija
Gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini ima tri ladje, ki so enako dolge, kar je edinstveno na slovenskem prostoru. Cerkev nima prezbiterija. Glavni oltar je za dve stopnici dvignjen nad ostalim delom cerkve. 
Slovenija
Glavni gotski oltar sv. Lenarta je izdelal Ivan Vurnik iz Radovljice, leta 1887. Ob osrednjem kipu sv. Lenarta sta kipa sv. Jedrt in sv. Apolonije. Na vrhu je manjši kip sv. Roka.
Slovenija
Cerkev sv. Lenarta na Krtini je križno-rebrasto obokana
Slovenija
Stranski gotski oltar Roženvenske Matere božje. Vsi kipi so leseni in pozlačeni. V niši na vrhi je kip sv. Florjana. Tudi ta oltar je izdelal Ivan Vurnik
Slovenija
Freska prikazuje Obiskovanje, Rojstvo in Poklon Svetih Treh Kraljev, ki je rahlo poškodovana. Freske so vsebinsko povezane. Govorijo nam zgodbo o Kristusovem življenju. 
Slovenija
Srednjeveška freska Poslednja sodba na južni steni cerkve sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah. V mandorli je podoba Kristusa sodnika. Na obeh straneh ga obdajajo apostoli. Osrednji prizor predstavlja Marijo in sv. Janeza Krstnika kot priprošnjika za mrtve, ki za njima vstajajo iz grobov. Eni gredo v nebesa kjer jih sprejme sv. Peter (spodaj levo), drugi padejo v peklensko žrelo pekla (spodaj desno). Freska je nastala okoli leta 1500.
Slovenija
Stranski gotski oltar sv. Janeza Nepomuka
Slovenija
Stranski, baročni oltar je posvečen Sveti Družini. Ob sliki sta dva zavita in pozlačena lesena stebra. Na desni strani je kip sv. Janeza Krstnika, na levi pa kip sv. Janeza Evangelista. V atiki je slika Marije z Detetom. Je najstarejši oltar v cerkvi. Nastal je konec 17. stoletja. 
Slovenija
Slovenija
Freska na vzhodni steni. Zgoraj sv. Janez Evangelist, Jezus, sv. Jakob in sv. Andrej. Spodaj sv. Lenart z donatorjem in Marija z otrokom.
Slovenija
Relikvije za glavnim oltarjem
Slovenija
Slovenija
Orgle z gotsko omaro in kor imajo letnico 1910. Orgle s sedmimi registri je izdelalo podjetje Bratov Zupan iz Kamne Gorice.

Slovenija
Križev pot, slike olje na platnu, je nastal leta 1846. Zanimivi so napisi, ki so v bohoričici. Slike in okvirje so restavrirali leta 1985.
Slovenija
Slovenija
Lesena vrata z zatrepom. Vhod na dvorišče cerkve sv. Lenarta
Rože pred cerkvenim obzidjem.

Slovenija
Strelna lina v cerkvenem obzidju, ki je danes znižano.
Slovenija
Detajl glavnega gotskega portala z letnico 1897 in okroglo okno z krogovičjem in barvnim steklom
Slovenija
Vhodni gotski portal
Slovenija
Stranski portal iz moravškega peščenjaka in letnico 1640. 
Slovenija
Kamniti neogotski portal z letnico 1897. 
Slovenija
Zvonik stoji samostojno in je vpet v nekdanje obrambno obzidje. Ob svojem nastanku je bil tudi v funkciji obrambnega stolpa. Vrh zvonika krasijo gotske bifore.
Slovenija
Gotska cerkev sv. Lenarta na Krtini pri Domžalah.
Slovenija
Taborska cerkev sv. Lenarta na Krtini ima danes nekoliko znižano obrambno obzidje


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:

1. Groblje in baročna cerkev sv. Mohorja in Fortunata


3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj

8. Valvasorjev grad Bogenšperk 



Vir: voden ogled
zupnija-dob.rkc.si
Lev Menaše, Krtina in Dole, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, Ljubljana, 1984.

ponedeljek, 17. december 2018

Žalostna Gora pri Mokronogu

Če smo obiskali Veselo goro pri Šentrupertu, se spodobi, da obiščemo tudi Žalostno goro. 366 metrov visoka Gora nad Mokronogom, se lahko pohvali s čudovitim in edinstvenim svetiščem. Od župnišča se sprehodimo, mimo kapelic, do osrednjega dela svetišča. To so svete stopnice ali kot so jim nekoč rekli svete štenge. Zgradili so jih v drugi polovici 18. stoletja. Predvidevajo, da so jih takrat tudi poslikali. Dolga zgradba je vpeta v hrib in stoji samostojno. Za razliko od podobnih svetih stopnic, ki se v glavnem držijo cerkva. Skozi vhodno vežo pridemo do banjasto obokanega hodnika s svetimi stopnicami. 28 jih je. Nad njimi, na oboku, je osem fresk s prikazom Kristusovega trpljenja.  Stopnice so zgrajene iz črnega marmorja, v vsako pa so vstavljene relikvije svetnikov, ki jih prekrivajo medeninaste ploščice. Po svetih štengah se ne hodi, po njih se verniki vzpenjajo po kolenih, vsak zatopljen v svoje molitve in razmišljanja. Na vrhu stopnic je kapela z Božjim grobom.

Notranjost svetih stopnic je poslikal, nam laikom bolj malo znani slikar, Anton Postl. Priselil se je v Šentrupert, ne ve se od kod, se leta 1769. tu poročil in med leti 1765. do okoli 1800. ustvarjal večinoma na Dolenjskem. Freske so sprva pripisali slikarju Francu Jelovšku, ki je poslikal bližnjo cerkev Žalostne Matere božje. Baročna cerkev ima marmorni glavni oltar posvečen Žalostni Materi božji. Obok prezbiterija je poslikal baročni slikar Franc Jelovšek, okoli leta 1735. Na freskah je upodobil sedem Marijinih žalosti, s tem da je ena od žalosti, Pieta - Marija z mrtvim Jezusom, osrednji del glavnega oltarja. Oltarne slike v stranskih oltarjih so delo Valentina Metzingerja.

Zanimivo umetniško zgodovinsko romanje na Žalostno goro pri Mokronogu. 😎

Slovenija, Dolenjska
Kristusov pasijon na oboku hodnika svetih stopnic. Ena od osmih fresk predstavlja 'Jezusa odvedejo izpred Pilata, ki si umiva roke'. Freske, ki krasijo svete stopnice na Žalostni gori so eno najboljših in največjih del slikarja in freskanta Antona Postla.
Slovenija, Dolenjska
Vhodni stolpič s pilastri in čokatim zvonikom, ki je leta 1872. zamenjal piramidasto streho.
Slovenija, Dolenjska
Latinski napis nad vhodnim portalom svetih stopnic pravi, da 'tisti, ki se želite dvigniti v nebeške višave, vzpenjajte se pobožno po teh stopnicah'.  V niši stoji Jezus z bodečo krono in dvema rabljema.
Slovenija, Dolenjska
Freska v vhodni veži. Anton Postl, Zadnja večerja
Slovenija, Dolenjska
Velika freska na oboku vhodne veže. Anton Postl, 'Jezusa primejo'
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku hodnika je sestavljena iz osmih prizorov Kristusovega trpljenja. 
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice ali "svete štenge" so zgradili okoli leta 1767. V tem času so jih tudi poslikali. Vse freske so delo Antona Postla, ki je imel svojo delavnico v Šentrupertu. 28 stopnic je iz črnega marmorja. Na vsaki stopnici sta vdelani po dve relikviji svetnikov. Pokrite so z medeninastimi ploščicami. Po svetih stopnicah se ne hodi temveč se gre po kolenih.
Slovenija, Dolenjska
Na ostenju svetih stopnic je Anton Postl naslikal angele, ki spremljajo, po kolenih vzpenjajoče se vernike v njihovi molitvi. Na prvi freski je angel z lučjo.
Slovenija, Dolenjska
Freska v vhodni veži. Anton Postl, 'Jezusovo slovo od matere'
Slovenija, Dolenjska
Freska v luneti na notranji strani vhodnih vrat. Anton Postl, 'Jezus na vrtu Getsemani'
Slovenija, Dolenjska
Tudi predprostor pred Božjim grobom, je bogato poslikan.
Slovenija, Dolenjska
Osem prizorov Kristusovega trpljenja.
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku predprostora, na vrhu svetih stopnic, prikazuje Jezusa, ki ga pribijajo na križ. 
Slovenija, Dolenjska
Kapela z Božjim grobom
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl je s svojimi freskami Kristusovega trpljenja, vernikom pričaral skoraj živi pasijon
Slovenija, Dolenjska
Zadnje dejanje drame imenovane Kristusovo trpljenje, je Anton Postl naslikal na stropu kapele. Vstajenje.
Slovenija, Dolenjska
Božji grob
Slovenija, Dolenjska
Medeninasta ploščica varuje relikvijo, ki je vstavljena v svete stopnice. Na vsaki stopnici sta po dve relikviji svetnikov.
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl, svete stopnice, 'Angel z Veronikinim prtom
Slovenija, Dolenjska
Anton Postl, 'Kristus pade pod križem'
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice na Žalostni gori so zgradili leta 1767.
Slovenija, Dolenjska
Romarska cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori
Slovenija, Dolenjska
Velika freska, na zunanji strani cerkve Žalostne Matere božje, je obrnjena proti Mokronogu in prikazuje Križanje. Nastala je okoli leta 1735. Fresko pripisujejo Francu Jelovšku.
Slovenija, Dolenjska
Zunanja freska, ob glavnem vhodu v cerkev, predstavlja bolnega servita sv. Peregrina. K njemu se sklanja, že rahlo zbledeli, Kristus. Freska je delo Franca Jelovška.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev Žalostne Matere božje ima tudi zunanjo prižnico za bogoslužje na prostem. 
Slovenija, Dolenjska
Vhodna lopa pod zvonikom
Slovenija, Dolenjska
Sončna ura z angelsko glavo in letnico 1906.
Slovenija, Dolenjska
Baročna cerkev Žalostne Matere božje na Žalostni gori pri Mokronogu je enoladijska. Poleg glavnega oltarja ima, ob slavoločni steni še dva stranska oltarja 
Slovenija, Dolenjska
Marija Kraljica z Jezuščkom
Slovenija, Dolenjska
Freska na oboku prezbiterija je delo baročnega slikarja Franca Jelovška. Nastala je okoli leta 1735. V središču freske je Marija, ki sedmim servitom, ustanoviteljem servitskega reda, izroča škapulir. 
Slovenija, Dolenjska
Ob straneh freske v prezbiteriju je Jelovšek naslikal angele z orodji za mučenje, v medaljonih in lunetah pa prizori iz Jezusovega življenja. Žalostna Mati božja pod križem ...
Slovenija, Dolenjska
Franc Jelovšek, medaljon na freski prezbiterija: Jezusa položijo v grob
Slovenija, Dolenjska
Baročni glavni oltar Žalostne Matere božje je izdelan iz marmorja, v začetku 18. stoletja. V središču oltarja je kip Pieta, ob strani pa kipa sv. Petra in Pavla. 
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar je posvečen sv. Jerneju, ki je bil eden od dvanajstih apostolov. Oljna oltarna slika, Mučenje sv. Jerneja, je delo baročnega slikarja Valentina Metzingerja. Njegovo delo je tudi slika v atiki iz prve polovice 18. stoletja. Na njej je upodobil minorita Benvenuta Osimskega.
Slovenija, Dolenjska
Stranski oltar sv. Jožefa. Slika sv. Jožefa z Jezuščkom je tudi delo Valentina Metzingerja. Manjša slika v atiki predstavlja sv. Ano, ki uči brati malo Marijo.
Slovenija, Dolenjska
Križev pot je naslikan na "zlati" podlagi, zato je videti kot, da je osvetljen. Naslikal ga je češki slikar Anton Sturm, leta 1909. 
Slovenija, Dolenjska
Današnje orgle je leta 1953. izdelal Franc Jenko iz Šentvida pri Ljubljani
Slovenija, Dolenjska
Levo sakralna dediščina Žalostne gore. Župnišče, kapele Marijinih žalosti, svete stopnice in na vrhu Gore romarska cerkev Žalostne Matere božje. Desno, podoba Marije sedem žalosti.
Slovenija, Dolenjska
Žalostna Mati božja. Slika za glavnim oltarjem
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Najstarejša votivna podoba na Žalostni gori, Marija z detetom, ima letnico 1690. 
Slovenija, Dolenjska
Romarska cerkev Žalostne Matere božje, kot jo vidimo danes, je nastala okoli leta 1828. Od starejše cerkve je ostal le zvonik. Cerkev stoji na 366 metrov visoki Gori pri Mokronogu
Slovenija, Dolenjska
Svete stopnice na Žalostni gori so edine v Sloveniji, ki stojijo samostojno in se ne držijo cerkve.
Slovenija, Dolenjska
Žalostna gora pri Mokronogu

Slovenija, Dolenjska
Kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Dolenjska
Nadstropno župnišče s štirikapno streho je nastalo leta 1846. Kasneje so ob njem uredili še vrt.


Povezano, enodnevni izlet:

Vesela Gora pri Šentrupertu

Šentrupert na Dolenjskem

Trebnje, kraj kjer je živel Friderik Baraga kot graščak



Vir: Žalostna gora nad Mokronogom, dr. Ferdinand Šerbelj, Zbornik župnije Mokronog, 1999.
voden ogled