Krška stolnica in samostan sv. Eme na avstrijskem Koroškem

Krka (Gurk) je majhna vasica na avstrijskem Koroškem. Obdana je z gozdovi in lepo naravo. Leži nedaleč stran od Vrbskega jezera, na polovici poti od Šentvida ob Glini proti Brežam. V tem mirnem in spokojnem kraju, je grofica Ema leta 1043. zgradila samostan, v katerega so se naselile benediktinke in cerkev, ki je danes župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja.
Cerkev hrani številne umetnine častitljive starosti. Od baročnega zlatega oltarja, zavidljivih dimenzij, starih fresk, kipov in poslikav pa do neprecenljive Škofovske kapele. Stolnica je edinstvena tudi po svoji kripti. V njej je sto, na gosto posejanih stebrov in grobnica sv. Eme (Hemme), ustanoviteljice krškega samostana.
Krška stolnica s samostanom je tudi končni cilj romarske poti sv. Eme (Hemme). Ena izmed točk na romarski poti je tudi gora sv. Heme v Podjuni.

Glavno pročelje krške stolnice z gotskim vhodom in dvema čebulnima zvonikoma

Dobrodošlica tudi v slovenskem jeziku

Glavni vhod v krško stolnico, v gotskem slogu in s čudovitimi vitraži. Danes za vstop v stolnico uporabljajo stranski vhod.

Leseni kip sv. Eme (Heme) in glavni vhod na samostansko dvorišče

Samostan v Krki (Gurk), na avstrijskem Koroškem, je dala zgraditi Ema. V njem je preživela zadnja leta svojega življenja.

Dva grba nad kamnitim samostanskim portalom. V samostanu je danes šola

Sv. Ema ali Hema, se je rodila okoli leta 973, domnevno v vasici Pilštanj na Kozjanskem. Umrla je leta 1045. v krškem samostanu, kjer je preživela svoja zadnja leta. Njena beatifikacija se je začela konec leta 1287, šele 5. januarja 1938. pa jo je papež Pij XI. razglasil za svetnico. 

Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Krki na Koroškem. Križno obokan strop in prezbiterij z baročnim glavnim zlatim oltarjem

Baročna prižnica z baldahinom

Pred prezbiterijem stoji, iz svinca narejeni, Križev oltar in Pieta iz leta 1740, delo Rafaela Donnerja

Freska Marija z Detetom iz okoli leta 1380, v kripti krške stolnice. Ob njej sta Ema in grof Viljem, spodaj pa darovalca freske.

V kripti je grobnica sv. Eme (Heme)

Štukatura na stropu grobnice sv. Eme

Na stebrih, v kapeli sv. Eme, so tablice čudežev. Te opisujejo čudeže, ki so se zgodili na priprošnjo sv. Eme.

Krška stolnica je znamenita in edinstvena tudi po svoji kripti. Kripta stoterih stebrov

Orgle so iz leta 1781

Barvni leseni reliefi, prizori iz življenja sv. Eme. Šest jih je

Detajl baročnih kornih klopi v prezbiteriju

Monumentalni glavni, tako imenovani zlati oltar. Baročni oltar so izdelovali od leta 1626 do 1632. V središču oltarja je Marija, obdana z žarki in angeli. Pod njo so apostoli, na dnu oltarja pa štirje evangelisti. Nad njimi so štirje cerkveni učitelji: Ambrož, Gregor, Avguštin in Hieronim. V levi oltarni niši je cesar Henrik II, v desni niši pa grof Viljem, mož sv. Eme. 

Detajl krstilnice

Spovednica je okrašena z intarzijo

Kamniti gotski portal vodi v zakristijo in v trgovinico s spominki

Trkalo, detajl železnih vrat, ki vodijo v zakristijo

Kapela Kristusove smrtne groze. Stoji na pokopališču, ob krški stolnici. Prvotno je bila tu kostnica, prvič omenjena že leta 1275. V 15. stoletju so jo preuredili v kapelo

Krška stolnica in samostan sta obdana z obzidjem. Na vogalih so obrambni stolpi

Vodnjak na trgu pred stolnico je novejšega datuma. Postavili so ga leta 1988, ko so urejali trg. Na dveh klesanih ploščah sedi žabji kralj in pljuva vodo 😊

Obrambni zid in pročelje prečne ladje krške stolnice

Dobro ohranjena stara kapela s stožčasto streho, krito s skrilavci


Povezano:

1. Gospa Sveta

2. Krnski grad

3. Šentvid ob Glini

4. Škofovska kapela v krški stolnici

5. Breže - Friesach

5. Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah

Vir:

voden ogled

Stolnica v Krki, p. Waldemar Posch, Samozaložba: Stolni kustodiat Krka, Koroška, 1985

kleindenkmaeler.at

Crngrob in cerkev Marijinega oznanjenja

Crngrob je razložena vasica, v bližini Škofje Loke, na Gorenjskem. Na majhni vzpetini, nad vasjo, je pravi kulturno, umetniški in zgodovinski spomenik, državnega pomena. To je cerkev Marijinega oznanjenja, s čudovitimi zlatimi oltarji in srednjeveškimi freskami, ki jih najdemo tudi na pročelju cerkve. Romarska cerkev Marijinega oznanjenja je nastajala in spreminjala svojo podobo od konca 13. stoletja pa vse do sredine 19. stoletja. Sprva enoladijska cerkev, se je tekom stoletij, razširila v troladijsko.
Iz nizkega in temnega ladijskega dela cerkve, vstopimo skozi slavolok, v visok in svetel prezbiterij. Dvoranski prezbiterij, je prav gotovo eden lepših, če ne celo najlepši, pri nas. Krasi ga ogromen zlati oltar, ki je posvečen Mariji, na njem pa je okoli sto različnih kipov in kipcev. Tudi zvezdasto obokan in poslikan strop, jemlje dih, prav tako pa tudi kor z orglami, ki so bogato baročno okrašene.
Do cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu, vodi tudi danes romarska pot, ki se prične v Škofji Loki. Danes je to tematska peš pot, ki se imenuje Peš v Crngrob. Na poti so številne stare kapelice in znamenja. (zloženka, Peš v Crngrob)

Crngrob je vasica v občini Škofja Loka. 

Mali kozolec. Slikovita pot, na vrh manjše vzpetine, kjer stoji umetnostni spomenik, z veliko začetnico. Cerkev Marijinega oznanjenja, Crngrob

Cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu, s čokatim zvonikom, ki ga pokriva čebulasta streha

Baročna freska, sv. Krištofa, z Jezusom na rami, na cerkvenem zvoniku, je iz 19. stoletja

Gotsko okno in poslikan rob cerkvenega pročelja.

Kamniti, okrogli vodnjak z lesenim kolesom in pokrit s stožčasto streho, je iz 19. stoletja. Stoji pred cerkvijo Marijinega oznanjenja v Crngrobu

Dobro ohranjene srednjeveške freske, krasijo zunanjo fasado. Freske so iz sredine 14. stoletja in predstavljajo Kristusov pasijon. 

Freska trpečega Kristusa, okoli njega pa so naslikane stvari, ki jih ob nedeljah, na gospodov dan, ne smeš početi, kajti v nasprotnem, si v hudem grehu. Nastala je v drugi polovici 15. stoletja. Freska se imenuje "Sveta Nedelja" naslikal pa naj bi jo, slikar Janez Ljubljanski.

Gotski kamniti portal

Zanimive konzolne obrazne maske

Eden od šestih stranskih oltarjev in najstarejši med njimi, v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, je posvečen sv. Ahacu

"Zlati oltar" v srednji ladji s kipoma sv. Uršule in sv. Neže

Glavni baročni "zlati oltar", v dvoranskem prezbiteriju, je milo rečeno, ogromen. Posvečen je Mariji. Vsebuje skoraj sto kipov in je največji zlati oltar na Gorenjskem. Zlati oltarji so narejeni iz lesa in so pozlačeni. 

Zvezdasto obokan in poslikan strop dvoranskega prezbiterija

Srednjeveška freska v stranski ladji, predstavlja skupino svetnic. Freske so bile prebeljene, leta 1935. jih je odkril in restavriral slikar Matej Sternen. Na tramu visi ogromno rebro Ajdovske deklice, ki je živela v bližnjih gozdovih. Legenda pravi, da je tlačanom pomagala graditi cerkev. Ko je bila cerkev končana, je velika deklica umrla. Tlačani so jo pokopali v gozdu, še prej pa so ji vzeli rebro in ga obesili v cerkvi. 

Baročni "zlati oltar" sv. Helene in relief Najdenje križa

Korna klop v dvoranskem prezbiteriju

Kor in orgle z bogatim baročnim okrasjem. Orgle so iz leta 1743.

Stranski baročni, zlati oltar sv. Martina, z letnico 1680. Zgoraj levo, je delček srednjeveške freske, sv. Jožef pri kuhanju kaše

Križev pot je naslikal kranjski slikar Leopold Layer

Cerkev v Crngrobu je triladijska, z gotskimi oboki in dvoranskim prezbiterijem

Gorenjski nagelj krasi police na oknih hiš v Crngrobu

Rožni vrt v Crngrobu

Enodnevni izlet na Gorenjsko:

1. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Suhi

2. Cerkev sv. Jakoba ali muzej Plečnikovih luči

3. Škofja Loka, srednjeveško mestno jedro

4. Škofja Loka, grad in Loški muzej

Vir: Voden ogled z umetnostno zgodovinarko

zloženka Crngrob