Prikaz objav z oznako zlati oltar. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako zlati oltar. Pokaži vse objave

petek, 22. december 2017

Landarska jama in Cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista

Nedaleč od Čedada, se v strmi steni, na nadmorski višini 348 metrov, skriva nenavadna cerkev. Postavljena je na začetek dolge in deloma raziskane Landarske jame. Stene in strop cerkve so iz žive skale. Posvečena je sv. Janezu Krstniku in sv. Janezu Evangelistu. Danes pridemo vanjo po dobrih sto strmih, kamnitih stopnicah. V pisnih virih se, ime Landar, prvič omenjena v drugi polovici 9. stoletja, ko je diakon Feliks dobil v posest jamo in bližnja zemljišča.
Leta 1477. je cerkev obnovil slovenski stavbenik Andrej iz Loke. O njem je malo znanega. Njegova dela prepoznamo po znaku, ki ga je vklesal v svoje umetnine. Takega najdemo tudi na sklepniku, v današnji kapeli. Ta je bila prvotno prezbiterij. Ima osmerokotni tloris z zvezdasto obokanim stropom s sklepniki in zanimivimi konzolami, ki podpirajo rebra oboka. Na stenah so se ponekod še ohranili delčki starih fresk.
V jamskem delu cerkve, današnja ladja, stoji dragocen leseni, baročni oltar, delo mojstra Jerneja iz Kobarida. Osrednji kipi predstavljajo sv. Janeza Krstnika, sv. Janeza Evangelista in sv. Štefana. Oltar zaključuje Marija Kraljica na prestolu. Vsi originalni kipi so varno spravljeni v Škofijskem muzeju.

Italija, Čedad, Furlanija - Julijska krajina
Slikovita, utrjena peš pot od parkirišča do stopnišča, ki nas popelje do Landarske jame
Gostišče pod Landarsko jamo in pogled v dolino, na vasico Lipa - Tiglio
Nadiška dolina
Baročni, leseni zlati oltar iz delavnice Jerneja Vrtava iz Kobarida, ki je delovala konec 17. in začetek 18. stoletja. 
Na sredini sv. Janez Krstnik, na desni sv. Janez Evangelist in na levi sv. Štefan. Na vrhu je, osrednja figura Kraljica Marija na prestolu. Originali lesenih kipcev so varno spravljeni v muzeju.
Za zlatim oltarjem je okoli tristo metrov raziskane in za obiskovalce odprte jame. 
Nizek zidec loči cerkev od jame, ki je deloma raziskana. Okoli tristo metrov jame si lahko ogledajo tudi obiskovalci.
Cerkev v Landarski jami, blizu Čedada, je posvečena dvema svetnikoma, to sta sv. Janez Krstnik in sv. Janez Evangelist. 
Križno obokana, gotska kapelica je bila v času Langobardov prezbiterij. Začetek Landarske jame pa je služil kot ladja.
Zvezdasto rebrasti obok kapele s številnimi sklepniki, ki imajo obliko ščitov in rozet. V središču Marija z detetom. Spodaj, levo je sklepnik z znakom mojstra, ki je opremil cerkev, to je Andrej iz Loke
Rebra zvezdastega oboka kapele zaključujejo kamnite konzole, različnih oblik: mož z majolko ...
... bradati mož z napisnim trakom ...
... kamnita konzola podobna prejšnji ...
... konzola z žensko figuro ...
... godec igra na dude
Konzola in ostanek srednjeveške freske, križ v krogu
Gotska niša in ostanki srednjeveških fresk
Leseno razpelo
Nagrobna plošča diakona Feliksa. Ta je leta 888. dobil jamo in bližnja zemljišča, v posest. Po obliki izklesanih črk menijo, da izhaja iz 8. ali 9. stoletja.

Kamniti kropilnik s podstavkom v obliki roke
Dobrih sto stopnic pa smo v eni najbolj nenavadnih cerkva. Lahko bi ji rekli jamska cerkev. Landarska jama, v strmi skali, kjer so nekdaj zatočišče iskali tudi jamski medvedi.


Povezan enodnevni izlet:

Čedad - Cividale del Friuli

Čedad, katedrala Marijinega vnebovzetja ...

Stara Gora nad Čedadom



Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
comune.pulfero.ud.it


sreda, 19. julij 2017

Cerklje in Zgornja Bela na Gorenjskem

Naš enodnevni izlet po poti slikarke Ivane Kobilca, smo začeli v Podbrezju, ki ga je zelo rada obiskovala in končali v ljubljanski Narodni galeriji, kjer visi kar nekaj njenih slik, med njimi tudi slavni Kofetarica in Poletje. Med potjo smo se ustavili na čudovitem gorenjskem gradu Strmol, kjer so, v času zakoncev Hribar, prav tako visele slike Ivane Kobilca.

Želeli smo si ogledati tudi Cerklje na Gorenjskem, toda popoldanska nevihta nam je to onemogočila, tako da smo si ogledali samo baročno cerkev Marijinega vnebovzetja, z zlatim glavnim oltarjem in poslikavo Leopolda Layerja. Pred cerkvijo stoji spomenik skladatelju Davorinu Jenku, v prepoznavnem slogu arhitekta Jožeta Plečnika. Pri načrtovanju je sodeloval tudi njegov pomočnik Anton Bitenc. Spomenik v obliki stožca in z dvojnim vodnjakom ter z že omenjenim kipom, so postavili leta 1954. Kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. in je prvotno stal drugje.
Ob cerkvi stoji tudi čudovita secesijska vila, ki je bila v lasti ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Ker pa je treba na izletu tudi jesti, smo se ustavili v Zgornji Beli, kjer imajo v tamkajšnjem gostišču, zadnje čase zelo moden turistični produkt, "glamping". Skozi vasico tečeta potoka Bela in Belica. Ponekod so tudi danes vidne sledi nekdanje mlinarske in fužinarske obrti.

Slovenija
Spomenik skladatelju Davorinu Jenku so postavili leta 1954. po načrtu arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Doprsni kip je ustvaril kipar Lojze Dolinar, leta 1936. Kip je bil del starejšega spomenika, ki je prvotno stal drugje.
Slovenija
V starem mestnem jedru stoji vila ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941). Danes bi rekli vikend, saj naj bi jo uporabljal le v poletnih mesecih. Hišo krasijo leseni dodatki, ki so umetelno izrezljani in me spominjajo na idrijsko čipko 😎
Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem. Današnja cerkev je iz leta 1777, ko so staro podrli, z izjemo prezbiterija in zgradili novo. Cerkev je bila posvečena leta 1783.
Slovenija
Baročni zlati oltar v cerkvi Marijinega vnebovzetja. Mojster, ki je ustvaril to umetnino, naj bi bil Poljak Peter Žiwobski. Kipar je nekaj let živel v Podbrezju in tam tudi odprl svojo delavnico. Od njegovega oltarja, ki je bil izdelan okoli leta 1780, so se ohranile plastike. Nastavek je bil izdelan na novo, leta 1819. Oltarna slika, Marijino vnebovzetje, je delo slikarja Leopolda Layerja, iz Kranja
Slovenija
Freske na stropu prezbiterija in ladje je, leta 1889, naslikal slikar Matija Koželj (1842-1917)
Slovenija
V cerkvi so skozi stoletja, delovale različne bratovščine in skoraj vsaka je imela svoj oltar. Danes so ohranjeni zgolj posamezni kipi
Slovenija
Baročna prižnica iz črnega marmorja, je bila izdelana za prejšnjo, starejšo cerkev, od katere so ohranili samo prezbiterij. Prižnico pripisujejo ljubljanskemu kamnoseku, Mihaelu Cussa. Leta 1777, ko so staro cerkev podrli, so začeli zidati novo, po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797)
Slovenija
Slovenija
Poslikan obok nad prezbiterijem. Slikar Matija Koželj
Slovenija
Baročne orgle
Slovenija
Freska, Marijino kronanje
Slovenija
Stranski baročni oltar sv. Mihaela. Oltarna slika je delo ljubljanskega slikarja Ivana Franketa (1841. Dobje pri Poljanah - 1927. Ljubljana).
Slovenija
V Zgornji Beli so se nekdaj ukvarjali tudi z mlinarstvom. Hiši ob potoku Bela se po domače pravi "Pri Mlinarju" 
Slovenija
Skozi vas Zgornja Bela, tečeta potoka Bela in Belica. Prebivalci so se ukvarjali z mlinarstvom in fužinarstvom
Slovenija
Pritlična kmečka hiša, s podstrešjem in dvokapno streho na čop. Pritličje in podstrešje ločuje preklada pokrita s strešniki
Slovenija
V celoti zidano gospodarsko poslopje z gankom v nadstropju in zračnimi linami na podstrešju.
Slovenija
Spomenik padlim borcem v drugi svetovni vojni. 
Slovenija
"Glamping" hiška v Zgornji Beli na Gorenjskem
Slovenija
Umetno jezerce z lesenim mostičkom, ob gostišču v Zgornji Beli pri Preddvoru.
Slovenija
Gostišče Pr'Bizjak v Zgornji Beli pri Preddvoru.




Povezan izlet:

Podbrezje in Ivana Kobilca

Grad Strmol na Gorenjskem

Breg ob Kokri, cerkev sv. Lenarta







Vir: voden ogled
tourism-cerklje.si
Register NKD
Barok na Slovenskem







petek, 17. februar 2017

Samostanska cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju

Največja znamenitost Olimja, poleg jelenčkov seveda, je samostanska in župnijska baročna cerkev Marijinega vnebovzetja. Zgradili so jo pavlinci, leta 1665, ko so olimski dvorec preuredili v svoj samostan. Ob cerkvi je zvonik s šivanim robom, čebulno streho in naslikano uro. Na njem je letnica 1710. Cerkev je enoladijska, v njej pa je kar osem baročnih oltarjev. Nekaj posebnega je baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija, ki so jo h cerkvi prizidali okoli leta 1760. Kapela je v celoti poslikana z motivi iz življenja sv. Frančiška. Avtor slik v baročni kapeli sv. Frančiška Ksaverija je Anton Lerchinger iz Rogatca. Okoli leta 1764. je cerkev dobila orgle, ki odlično delujejo še danes.

Glavni oltar baročne kapele sv. Frančiška Ksaverja, ki je bila h cerkvi prizidana okoli leta 1760. Slabih sto let kasneje kot so postavili cerkev.
Poslikan obokan prehod med cerkvijo in baročno kapelo


Poslikan obokan prehod med cerkvijo in baročno kapelo sv. Frančiška Ksaverja


Baročna kapela sv. Frančiška Ksaverija je v celoti poslikana s prizori iz njegovega življenja
Frančišek Ksaverij je bil rojen v Navarri, v današnji Španiji, leta 1506. Kot misijonar je deloval v Indiji, kjer je tudi pokopan (3. december 1552). Za svetnika so ga razglasili leta 1622.

Nad obokanim prehodom v baročno kapelo je kor. Na njem sta naslikana dva ležeča angela s trobento in zastavico. Na njej je latinski napis, v slovenščini - "Njegove vrline so povsod znane in ne bodo nikoli pozabljene."
Sv. Frančišek Ksaverij je največkrat upodobljen kot misijonar jezuit v roketi (krajše, belo duhovniško oblačilo) in štoli (duhovniški šal), v roki pa drži križ.
Slika prikazuje pokop svetnika na morski obali. Poleg slik so v kapeli naslikali tudi štukature, pilastre in druge arhitekturne elemente. Na pilastrih so medaljoni s svetnikovo podobo
Obok prezbiterija krasi iluzionistična kupola
Glavni oltar župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja v Olimju. Črno zlat oltar v treh nadstropjih, krasi 12 kipov svetnic in svetnikov, na vrhu je nadangel Mihael. Središče glavnega oltarja je Marija z Jezuščkom, nad njo je slika Jezusov krst, v tretjem nadstropju pa je kronanje Device Marije. Glavni oltar je nastal je ob gradnji cerkve, prav tako kot oba stranska črno zlata oltarja, ki stojita ob slavoločni steni.
Središče glavnega oltarja je Marija z Jezuščkom, obdajajo ju angeli
Levi stranski oltar sv. Križa. 
Baročna prižnica je nastala okoli leta 1675. V nišah so kipi Matere Božje in štirih evangelistov. Pod baldahinom je naslikan sv. Pavel, Nad baldahinom je približno meter visok kip Odrešenika
V glavni ladji so štiri kapelice s stranskimi oltarji. Ti so dvonadstropni. Zgornji del oltarja posvečen Črni Mariji prikazuje Dobrega pastirja. Ob sliki sta kipa sv. Ane z Marijo in sv. Elizabete




Stranski oltar Gospe Čenstohovske, tudi Črna Marija. Častili so jo pavlinci, menihi, ki so olimski dvorec spremenili v samostan in ob njem zgradili cerkev
Zgornji del stranskega oltarja sv. Katarine prikazuje Marijo, ki sedi z zvezanim zmajem
Stranski oltar sv. Katarine v lepih pastelnih barvah. Ob sliki sta kipa sv. Matije in ogrskega kralja
Zgornji del stranskega oltarja sv. Barbare krasi slika sv. Neže. Ob njej je sv. Barbara
Stranski oltar sv. Barbare. Osrednja slika jo prikazuje sedečo na oblaku z dvignjenim kelihom v roku. Ob njej sta kipa sv. Janeza Krstnika in sv. Antona Puščavnika.
Mali kovinski kropilnik
Kozjansko, Slovenija
Kor z baročnimi orglami in Križev pot. Orgle so izdelali okoli leta 1764. O tem, da odlično zvenijo, smo se prepričali tudi sami.
Pročelje cerkve Marijinega vnebovzetja krasijo pilastri, visoko polkrožno okno in niša z lesenim kipom Brezmadežne
Baročna cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju


Povezano:

Samostan, lekarna, čokolada in jelenčki

Vir: voden ogled

olimje.net
Dr. Ante Sekulić, Olimje v XVII. in XVIII. stoletju - Izdal in založil: Zavod Spominski park Trebče, Podsreda, 1993