Prikaz objav z oznako vrata. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako vrata. Pokaži vse objave

sreda, 20. april 2016

Muzej na prostem Rogatec

Ideja o Muzeju na prostem v Rogatcu, se je porodila, ko so se v kraju odločili ohraniti rojstno hišo domačina in pesnika, Jožeta Šmita. V njej so razstavili etnološko zbirko predmetov, ki so jih uporabljali ljudje, na začetku 20. stoletja. V hiši prirejajo tudi različne etnološke delavnice, kot je naprimer izdelava in peka žulik, v krušni peči. To je pecivo, ki so ga pripravljale naše babice, danes jim pravimo žemlje.
Muzej na prostem Rogatec, se je sčasoma razširil in postal največji muzej te vrste v Sloveniji. V različnih hiškah lahko vidimo kako so živeli in delali ljudje na tem območju.

Slovenija
Rogatec z okolico, obdajajo vinogradi, zato je logično, da v Muzeju na prostem, stoji tudi viničarska hiša. Čudovita enonadstropna hiša, podkletena, obdaja jo leseni gank, krasi pa s slamo krita, dvokapna streha s čopom.
Slovenija
Detajl viničarske hiše z razpelom
Slovenija
Detajl kletnih vrat viničarske hiše, s ključavnico v obliki srčka
Slovenija
Kovačnica z vso kovaško opremo. Zgradili so jo leta 1996. Originalna kovačija iz leta 1930. pa stoji v Dobovcu, na številki 42.
Slovenija
Kovaški meh
Slovenija
Vodnjak na čapljo. Ta posrečeni dvižni mehanizem me bolj spominja na štorkljo. 
Slovenija
Gospodarsko poslopje z nadstropjem, kozolcem in lopo ob strani. V njem je bila vinska klet, hlev, tu so mlatili žito, prešali grozdje in še druga kmečka opravila. Vse pod eno slamnato streho

Slovenija
Trgovina z mešanim blagom iz prve polovice 20. stoletja
Slovenija
V trgovini z mešanim blagom so prodajali vse, od hrane do posode, oblek in obutve pa še kaj verjetno. Pravijo, da tudi novice. Tiste opravljive, so bile zastonj :) 
Slovenija
Leseno stranišče na "štrbunk" je bilo umaknjeno od hiše. Pravijo mu tudi poljsko stranišče. So ga izumili na Poljskem :) 
Slovenija
Detajl slamnate strehe. Mojstrsko delo, ki ga danes obvladajo le redki
Slovenija
Rojstna hiša pesnika in prevajalca, Jožeta Šmita. Zgrajena je bila v začetku 19. stoletja, podolžna lesena hiša z dvokapno s slamo krito streho na čop. Hiša je stala v vasi Tlake. Originalno hiško so prenesli in jo postavili na prostor, kjer danes stoji Muzej na prostem.  
Slovenija
Čebelnjak in čebelice,
Slovenija
Pogled na dvorec Strmol, v Rogatcu. Pred njim je nekdanja pristava, v kateri je danes sedež občine
Slovenija
Ljudje so se tu ukvarjali tudi s kamnoseštvom. Iz kamna, ki so ga pridobili pa so izdelovali v glavnem bruse. V hiški, kakršna je nekoč dajala zavetje kamnosekom, je manjša razstava kamnoseške dejavnosti.
Slovenija
Pritlična kmečka hiška z vrtom
Slovenija
Razkošen svinjak, zgrajen okoli leta 1950. Razdeljen je na štiri hlevčke, ki imajo izhod na vmesni hodnik. V nadstropju je lopa za shranjevanje slame, ki so jo spomladi uporabili za popravilo slamnate strehe.

Slovenija
Apartmaji za pujske
Slovenija
Kmečko orodje, slamoreznica 
Slovenija
Pri gradnji svinjaka, kmetje niso uporabili prav veliko žebljev
Slovenija
Ena večjih znamenitosti slovenskega podeželja je prav gotovo tudi kozolec. Najdemo ga skoraj povsod. Toplar je lahko tudi "garaža" za kmečke vozove, vsekakor pa je odličen za spravilo in sušenje koruze
Slovenija
Vasica posejana z vinogradi, Lovnik pri Poljčanah. Nekje se je treba ustaviti za kosilo in kavico
A si rekla, sedi :)

Povezano: Šmitova hiša v Muzeju na prostem Rogatec

Povezan izlet: Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča




Vir: strokovno vodstvo muzeja na prostem

rogatec.si

nedelja, 10. april 2016

Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, v Kočevju

Največja znamenitost Kočevja in Kočevskega, je vsekakor veličastna župnijska cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki Rinži. Impozantna, kamnita bazilika, ima tri ladje, dva stolpa, slike, kipe, ima celo vojvodsko klop in pa fantastičen, križno obokan strop, ki je videti, kot bi nanj prilepili perzijsko preprogo. Navdušena sem :)
Župnijska cerkev sv. Jerneja, kakršno lahko vidimo danes, je bila posvečena 19. julija 1903. Načrte za baziliko je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Schmidt (1825-1891). Meščani in okoliški vaščani, se niso mogli poenotiti, ali bi popravili staro cerkev ali bi postavili novo. Ko so se končno odločili za novo cerkev pa je arhitekt načrta, umrl. Po rahlo spremenjenih načrtih, je delo prevzel in dokončal arhitekt Avgust Kirstein (1856-1939).
Če so cerkev gradili "Dunajčani" pa je notranje okrasje, v obliki poslikav in kipov, delo domačih slikarjev in kiparjev.

Slovenija
V središču poslikave v apsidi, je Kristus na prestolu, nad njim je golob sv. Duha, pod njim pa Jagnje Božje v medaljonu, ki ga časti 24 starešin z venci v rokah. Pod njimi so naslikani štirje evangelisti. Apsido je poslikal slikar Slavko Pengov, leta 1938.
Slovenija
V luneti, nad polkrožno zaključenim vhodnim portalom, je kamniti relief "Maiestas Domini" (Slava Kristusu). Na njem je podoba Kristusa, ki sedi na prestolu, Relief je ustvaril kipar, Ivan Zalar, leta 1900.
Slovenija
Kamnita župnijska cerkev v Kočevju, je bila posvečena 19. julija 1903
Slovenija
Detajl vhodnih vrat, starinska kljuka
Slovenija
Detajl vhodnih vrat
Slovenija
"Polovica" vhodnega portala v cerkev
Slovenija
Župnišče, pritličje "usklajeno" s cerkvijo
Slovenija
Razgiban tloris cerkve
Slovenija
Zunanjost prezbiterija krasijo kamnite lizene
Slovenija
Križno obokan strop, osrednje ladje, je poslikal slikar, Peter Železnik, leta 1939.
Slovenija
Glavni oltar krasi baldahin
Slovenija
Vojvodska klop ima na sprednji strani dva grba: Turjaški grb in grb družine Breuner
Slovenija
Vojvodska klop
Slovenija
Stranski oltar z lesenim kipom Brezmadežne.
Slovenija
Leseni kip sv. Jerneja, je delo, v Osilnici rojenega kiparja, Staneta Jarma (1931-2011)
Slovenija
Kor z orglami


Povezano, izlet na Kočevsko:

Gotenica, skrivnostna vasica

Cerkev sv. Janeza Krstnika, na Kočevski Reki


Izlet v Kočevje



Vir: UE Kočevje, Umetnostna topografija Slovenije
Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC SAZU, 2010

petek, 11. marec 2016

Tri hiše v eni

Tri hiše v eni, mogoče je še kakšna več. Gre za ljubljansko mestno hišo, Najbolj znan je osrednji del, s stopniščem in arkadnim hodnikom. Tega si je možno ogledati z vodnikom. Manj znani pa sta hiši, ki se držita osrednjega dela. Mestna oblast je hiši kupila v 17. in 18. stoletju ter ju priključila h mestni hiši. V preteklosti so bile vse tri palače večkrat prezidane in predelane. V njih se prepleta barok in gotika.
Danes, v hiši na levi strani, domuje Zgodovinski arhiv in ko je ta odprt se splača pogledat v notranjost pa še kakšno zanimivo razstavo imajo vedno. Tudi baročna palača na drugi strani, je zelo zanimiva. Palača je bila v lasti ugledne ljubljanske družine Dolničar. Zato se je še danes drži ime, Dolničarjeva hiša. V bistvu si lahko ogledamo samo vhodno vežo, a tudi ta skriva kar nekaj zanimivosti in je vredna ogleda.
Slovenija
Detajl lesenih vrat s staro ključavnico in kovinskim okrasjem
Slovenija
Spominska tabla v preddverju Zgodovinskega arhiva. Postavljena je ob stoletnici arhiva. Na njej so verzi pesnika in duhovnika Antona Aškerca, ki je bil tudi prvi ljubljanski mestni arhivar. 
Slovenija
Hiša, kjer je danes Zgodovinski arhiv, je bila povezana s sosednjo hišo, v kateri je bil prvi ljubljanski hotel.
Slovenija
V prvem nadstropju, se stopnišče konča z umetelno kovanimi vrati
Slovenija
Arkadni hodnik
Slovenija
Pogled z arkadnega hodnika na stranski atrij mestne hiše
Slovenija
Ohranjen kamniti gotski portal, v prvem nadstropju arhiva
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Ljubljana ima veliko srce. Zelena prestolnica Evrope 2016
Slovenija
Spominska plošča, na tleh, pred mestno hišo. Na tem mestu so 29.12.1600. in 9.1.1601, med protireformacijo, sežigali protestantske knjige. Med njimi so bile tudi prve knjige v slovenskem jeziku
Slovenija
Kaj pa je to, na ljubljanski mestni hiši? Sramotilni steber?
Slovenija
Ljubljana, zelena prestolnica Evrope 2016. Na Mestnem trgu sta dva bivalna kontejnerja, v katerih se vsak dan dogaja nekaj na temo, Zelena prestolnica.
Slovenija
Detajl vhodnega, baročnega portala, na Mestnem trgu 2
Slovenija
Detajl lesenih vrat s staro ključavnico
Slovenija
Plošča z vinsko trto, v veži, na Mestnem trgu 2
Slovenija
Baročna hiša ali bolje rečeno palača, na Mestnem trgu 2, je bila zasnovana v 17. stoletju, ko so združili več hiš. Od leta 1891. je del mestne hiše
Slovenija
Oljenka
Slovenija
Relief z vinsko trto. V palači je tudi vinska klet
Slovenija
Pravokotni kamniti portal z železnimi vrati, v prehodni veži palače
Slovenija
Tudi tlakovanje v veži je zanimivo
Slovenija
Križno obokan hodnik


Povezano: Mestna hiša Ljubljana


Vir: Register nepremične kulturne dediščine