Prikaz objav z oznako vinska klet. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako vinska klet. Pokaži vse objave

torek, 14. junij 2016

Grad in vinska klet Dobrovo v Goriških Brdih

Dobrovo je naselje z največ prebivalci v Goriških Brdih. Dobrih štiristo jih je in večina se ukvarja z vinogradništvom in sadjarstvom. Združeni so v največji zadružni vinski kleti v Sloveniji, ki je nastala leta 1957. Danes zelo uspešno trži različna vina, med glavnimi pa je Rebula. Klet Brda smo si ogledali tudi mi in res je fascinantna.
Na Dobrovem je tudi sedež občine Brda. Glavna znamenitost kraja pa je prav gotovo čudoviti, renesančni grad Dobrovo, ki stoji na majhni vzpetini, obdan z obzidjem in dvema ovalnima stolpičema. V enem je grajska kapela sv. Antona Padovanskega, z zvonikom na preslico. Grad ima skoraj obliko pravilne kocke, na vogalih pa ima štiri obrambne stolpe. Začeli so ga graditi okoli leta 1600. Zamenjal je nekaj plemiških družin, nekaj časa je bil celo v lasti vseh nas :). Leta 1979. so se lotili temeljite prenove gradu in ga leta 1991. v samostojni Sloveniji, odprli za javnost. Danes z njim upravlja Goriški muzej. V njem je Galerija Zorana Mušiča, s stalno zbirko njegovih del. V gradu je tudi prestižna restavracija in kot se za vinorodna Brda spodobi, tudi grajska vinska klet.

Slovenija, S.Primorska
Renesančni dvorec oziroma grad Dobrovo, so začeli zidati okoli leta 1600, na prostoru kjer je stal srednjeveški grad. Pravokotni dvorec ima štiri vogalne stolpe, obdaja pa ga tudi obzidje, z dvema vogalnima stolpičema.
Slovenija, S.Primorska
Zadnji del gradu Dobrovo, z obzidjem in vhodom na dvorišče. V desnem vogalnem stolpiču obzidja, je grajska kapela sv. Antona Padovanskega z zvonikom na preslico.
Slovenija, S.Primorska
Med prvimi lastniki renesančnega dvorca, je bila družina Colloredo. Danes je grad v "oskrbi" Goriškega muzeja. V njem je Galerija Zorana Mušiča. Poleg galerije, je tu tudi odlična restavracija in vinoteka
Slovenija, S.Primorska
Temeljita prenova gradu Dobrovo, se je začela leta 1979, za javnost pa so ga odprli v samostojni Sloveniji, leta 1991.
Slovenija, S.Primorska
Na dvorišču gradu Dobrovo je tudi vhod v grajsko Vinoteko Brda
Slovenija, S.Primorska
Kamniti portal, gradu Dobrovo
Slovenija, S.Primorska
Strop prehoda, v obzidju, na zadnji strani gradu Dobrovo
Slovenija, S.Primorska
Pred mogočnim gradom Dobrovo, stoji kip slovenskega pesnika, Alojza Gradnika, delo kiparja, Jakova Brdarja.
Slovenija, S.Primorska
Poslikava hodnika na gradu Dobrovo
Slovenija, S.Primorska
Poslikava hodnika, pred Galerijo Zorana Mušiča, na gradu Dobrovo
Slovenija, S.Primorska
Obokano in poslikano stopnišče, vodi v prvo nadstropje gradu, kjer je na ogled stalna zbirka grafičnih del, slikarja Zorana Mušiča.
Slovenija, S.Primorska
Hiša na Grajski cesti v Dobrovem, Goriška Brda
Slovenija, S.Primorska
Zasnova hiše, s kamnitimi arhitekturnimi detajli, sega v 17. stoletje. Hiša na Grajski cesti 9 pa je tudi rojstna hiša, dr. Avgusta Sfiligoja (1902 - 1985), o čemer priča spominska plošča na pročelju
Slovenija, S.Primorska
Spominska plošča, na pročelju hiše, na Grajski cesti 9, v Dobrovem
Slovenija, S.Primorska
Na dvorišču gradu Dobrovo, stoji zanimiv spomenik. Doprsni kip, Jawaharlala Nehruja, nekdanjega predsednika vlade, Republike Indije. Odkrili so ga 28. maja 2013. 
Slovenija, S.Primorska
Vinska klet Goriška Brda, Dobrovo, je največja zadružna vinska klet v Sloveniji. Svoje obratovanje je začela leta 1957. Danes združuje okoli 400 družinskih vinogradniških, manjših in večjih, kmetij
Slovenija, S.Primorska
Poleg vinskih sodov, lahko v vinski kleti vidimo tudi take "bazene" za vino.
Slovenija, S.Primorska
Naj se ve, da je tukaj shranjeno Pepino vino :)
Slovenija, S.Primorska
Moj najljubši foto motiv, kuža in narava :) 
Slovenija, S.Primorska
Detajl vhodnih vrat, zaščitni znak Goriških Brd, grad Dobrovo

Enodnevni izlet v Goriška Brda:

Iz Solkana v Goriška Brda

Kojsko

Šmartno

Gredič, Biljana in Gonjače





ponedeljek, 06. junij 2016

Iz Solkana v Goriška Brda

Izlet v Goriška Brda, smo začeli pri znamenitem Solkanskem mostu. Kamniti most, čez reko Sočo, je svetovna znamenitost, saj ima največji kamniti lok na svetu. Po uspešnem fotografiranju mostu, smo se začeli vzpenjati proti Goriškim Brdom. Z Osimskim sporazumom, je takratna Jugoslavija, dobila dovoljenje, da del ceste v Goriška Brda, spelje po italijanski strani in tako skrajša pot do Brd. Malo manj kot dva kilometra ceste, ki teče po italijanski strani, je še danes omejeno z ograjo na obeh straneh, kljub Schengenski meji.
Kakorkoli že, mi smo prispeli do prve vasice v Brdih. To je Kojsko. Pot, polna češenj, lepo negovanih vinogradov, vinskih kleti, obnovljenih dvorcev, briške kulinarike, starih vaških jeder, znamenitosti in zanimivosti, ki jih tu ne manjka, nas je vodila tudi v Šmartno, v Biljano, ki jo oblegajo ljubitelji nadaljevanke "Ena žlahtna štorija". Ustavili smo se tudi ob mogočnem gradu Dobrovo pa tudi v tamkajšnji vinski kleti. Poslikali smo tudi romantični "Gredič", v Ceglem in super izlet zaključili v vasici Gonjače, kjer imajo razgledni stolp, tamkajšnja gostilna pa "gostilničarja", nad katerim je bila večina zelo navdušena.
Na poti domov, smo se vsi strinjali: "Ma kakšna Toskana, Goriška Brda so tisto pravo."

Slovenija
Solkanski most, čez reko Sočo, je kamniti most z najdaljšim lokom na svetu. Meri kar 85 metrov. Most so gradili dve leti in ga decembra 1905. tudi dokončali. Celoten kamniti most meri 220 metrov. Za glavni lok so porabili 4.533, natančno obdelanih kamnom, ki so jih dobili v kamnolomu pri Nabrežini. V obeh vojnah je bil most poškodovan, na srečo pa so ga vedno kvalitetno obnovili. (novagorica-turizem.com)
Slovenija
Pogled z novega solkanskega, cestnega mostu, na reko Sočo in na Solkan
Slovenija
Solkan je zelo staro naselje, ki se drži najmlajšega slovenskega mesta
Slovenija
Nad reko Sočo in Solkanskim mostom, se dviga Sveta Gora z zelo starim romarskim središčem
Slovenija
Strnjen niz hiš v starem delu Solkana
Slovenija
Pogled na Solkan in Novo Gorico
Slovenija, S. Primorska
Vasica Kojsko, v Goriških Brdih
Slovenija
Šmartno, najbolj prepoznavna vas, v Goriških Brdih
Slovenija
Briška hiša v Šmartnem
Slovenija
Šmartno, obzidana vasica z ohranjenimi obrambnimi stolpi, je bila temeljito obnovljena in je danes prava paša za oči
Slovenija, S. Primorska
Goriška Brda
Slovenija
Šmartno, Goriška Brda
Slovenija, S.Primorska
Biljana, vasica v Goriških Brdih, ki je postala slavna. Vinograd, zvonik župnijske cerkve sv. Mihaela pa še "Ena žlahtna štorija"
Slovenija
Kamorkoli pogledaš, vinograd. Jaz pa sem mislila, da v Goriških Brdih, rastejo v glavnem češnje :) 
Slovenija
Tudi češnje so. Brda se pripravljajo na velik dogodek, Praznik češenj
Slovenija
Čudovita vila z okroglim obrambnim stolpom, v vasi Ceglo. Od nekdaj so jo imenovali Gredič in tako se imenuje tudi danes, ko je v njej manjši hotel in restavracija. 
Slovenija
Pravi grad pa imajo v Dobrovem. Štirje obrambni stolpi, s strelnimi linami, z obzidjem, kjer je na vogalu kapelica z zvonikom na preslico. Pred gradom Dobrovo je kip slovenskega pesnika, Alojza Gradnika, ki se je rodil v bližnji Medani.
Slovenija
Vinska klet v Goriških Brdih je bila ustanovljena leta 1957. in je vse do danes v 100% lasti briških vinogradnikov. Klet Brda - Družinski vinogradi. Ime je popolno, saj vinska klet združuje kar 400 družinskih vinogradov, ki jih družine ročno obdelujejo (klet-brda.si)
Slovenija
Rebula je doma v Goriških Brdih
pasma
Leonberžan Medo, v svoji gostilni, v Gonjačah :) 
Slovenija
Spomenik padlim v drugi svetovni vojni, je delo kiparja Janeza Boljke
Slovenija
Razgledni stolp v Gonjačah. 144 stopnic in že imaš pogled na Goriška Brda iz ptičje perspektive. Ne, ni poševni stolp :)
Slovenija
Pogled na Goriška Brda, skozi briške češnje :)
Slovenija
Goriška Brda


Povezano - enodnevni izlet v Goriška Brda:


Goriška Brda, Kojsko

Gredič, Biljana in Gonjače

Grad in vinska klet Dobrovo





torek, 31. maj 2016

Cistercijanski samostan in Galerija Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki

Nedaleč stran, od mesta na otoku, stoji danes mogočni kompleks nekdanjega cistercijanskega samostana, Kostanjevica na Krki. Postaviti ga je dal koroški vojvoda, Bernard Spanheimski, na začetku 13. stoletja. Sprva je bil to manjši, štiriosni samostan, z notranjim dvoriščem, ki je zrasel ob samostanski cerkvi. Do leta 1786. ko ga je cesar Jožef II. razpustil, se je stavbno, samostan precej razbohotil. Vsak opat je prizidal kakšno novo krilo v samostanu pa tudi na spominsko ploščo, da je to storil, ni pozabil. Danes, ko je ta mogočni samostan, skoraj v celoti, obnovljen, lahko naštejemo kar 234 obokov, na arkadnih hodnikih.
Leta 1974. so v obnovljenih prostorih odprli Galerijo Božidar Jakac. Danes si lahko tu ogledamo številne kiparske in slikarske stalne zbirke pa tudi precej občasnih.

Slovenija, Dolenjska
Veličasten vhod na samostansko dvorišče, s kopijo freske nad kamnitim portalom in dvema stolpoma s strelskimi linami. Vhod je dobil svojo baročno podobo, po letu 1736. 
Slovenija, Dolenjska
Samostan v Kostanjevici na Krki, je dal postaviti Bernard II. Španheimski, koroški vojvoda. Najstarejši del samostana je samostanska cerkev in štiriosna stavba samostana. Prvi menihi so prišli v samostan leta 1226.
Slovenija, Dolenjska
Glavni vhod na samostansko dvorišče in pogled na lesene skulpture Forma vive, ki krasijo okolico samostana
Slovenija, Dolenjska
Cesar Jožef II. je razpustil cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, z dekretom, ki nosi datum, 11. november 1786.
Slovenija, Dolenjska
Okno, na najstarejšem delu kompleksa cistercijanskega samostana
Slovenija, Dolenjska
Rekonstrukcija najstarejšega dela samostana Kostanjevica na Krki
Slovenija, Dolenjska
Samostansko arkadno dvorišče z vodnjakom
Slovenija, Dolenjska
Od ustanovitve, v 13. stoletju pa do razpustitve samostana, konec 18. stoletja, se je samostan pošteno razširil, čeprav v vsej njegovi zgodovini, tu ni bivalo veliko menihov. Zanimivo je, da jim je cesar Jožef II. ponudil nadaljnje delovanje samostana, če v njem ustanovijo šolo. Menihi so odgovorili, da za šolo nimajo dovolj prostora :) Arkadni hodniki in arkadno dvorišče, obsegajo kar 234 obokov
Slovenija, Dolenjska
Kip, Mati z otrokom, je delo v Kostanjevici na Krki, rojenega slikarja, Jožeta Gorjupa.
Tone Kralj
Slikar Tone Kralj, avtoportret z ženo, Maro Kralj, iz leta 1932. 
Božidar Jakac
Na arkadnem hodniku samostana, stoji doprsni kip znamenitega slovenskega slikarja Božidarja Jakca, delo kiparja Stojana Batiča iz leta 1979.
Slovenija, Dolenjska

Slovenija, Dolenjska
Pogled na najstarejši del, nekoč cistercijanskega samostana, ki so ga zgradili v 13. stoletju.
Slovenija, Dolenjska
Grb dveh izmed opatov cistercijanskega samostana, v Kostanjevici na Krki.
Slovenija, Dolenjska
Medaljon, ki ga je leta 1974, za kostanjeviško galerijo izdelal slikar Božidar Jakac

Slovenija, Dolenjska
Konzolni pomol, z okrasjem v opečnati barvi, na zunanji strani samostana
Slovenija, Dolenjska
Ostanki odprtin, v pritličnih prostorih samostana, ki so jih uporabljali kot shrambe.
Slovenija, Dolenjska
Samostanski trakt, v katerem je bilo gospodarsko poslopje, so zgradili v sredini 18. stoletja.
Slovenija, Dolenjska
Tudi trakt, v katerem je bila samostanska vinska klet, so zgradili sredi 18. stoletja. Pravokotna "zadeva", ki se zaključi z barvitim krogom pa je dizajnerska luč in je novejšega datuma
Slovenija, Dolenjska
V nekdanji samostanski vinski kleti, je danes Cvičkova klet, v kateri prirejajo različne degustacije, predvsem sira in dolenjskega vina, cvička
Slovenija, Dolenjska
Leta 1929. je bila ustanovljena, Vinarska zadruga Kostanjevica, centrala cvička. Tu je bila največja vinska klet na Dolenjskem. Danes so ti mogočni vinski sodi prazni in služijo bolj za dekoracijo kleti :)
Slovenija, Dolenjska
Detajl vrat, ki vodijo v vinsko klet
Slovenija, Dolenjska
Na začetku lipovega drevoreda, ki vodi do glavnega vhoda, na samostansko dvorišče, stoji nekdanji mlin. Danes je v njem muzejska trgovina.


Povezano: Kostanjevica na Krki, mesto na otoku

Samostanska cerkev in Forma viva v Kostanjevici na Krki


Vir: Voden ogled samostana
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015