Prikaz objav z oznako tabernakelj. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako tabernakelj. Pokaži vse objave

nedelja, 10. december 2017

Topol nad Medvodami, Brezje in Podvin

Topol nad Medvodami in baročna cerkev sv. Katarine, bazilika Marija Pomagaj na Brezjah, Vila Podvin. Vsi kraji so umetnostno povezani s slikarko Heleno Vurnik in njenim možem arhitektom Ivanom Vurnikom. V baročni cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske iz začetka 17. stoletja, sta leta 1920. temeljito preuredila prezbiterij z glavnim oltarjem. Tabernakeljski glavni oltar krasi Helenina oltarna slika Katarina pred sodniki. Barvitost prezbiterija prav nič ne zaostaja za njuno znamenito palačo Zadružne banke v Ljubljani.
Leta 1967. so v atriju bazilike Marija Pomagaj na Brezju, po načrtih arhitekta Ivana Vurnika postavili kapelo sv. Frančiška Asiškega. Kapelica je v alpskem stilu z dvokapno, strmo streho in barvitimi mozaiki. Verjetno je Vurnik tu uporabil tudi kakšno Helenino predlogo. Domnevam, da je podobno tudi pri številnih mozaičnih medaljonih, ki krasijo pročelje in zunanje stene bazilike in župnišča.
Ne vem ali sta Vurnika kdaj obiskala Podvin. Mi smo se ustavili v Vili Podvin, ki je bila nekoč konjušnica na posestvu gradu Podvin, danes pa je lepo urejena restavracija. Tam so nam postregli z lahkim kosilom kot sta ga največkrat jedla Helena in Ivan Vurnik. Pred kosilom kozarec čaja, za kosilo pusto meso, najraje telečja pečenka ali ribe, svinjine nista jedla nikoli in kozarec vina. Zdravo in asketsko življenje, tako pri delu, kot pri jelu. 😎

Slovenija
Oltarna slika v cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske je delo slikarke Helene Vurnik. Slika predstavlja Katarino pred sodniki. V sodniku, prvi z desne strani, je upodobila svojega moža, arhitekta Ivana Vurnika
Slovenija
Tabernakelj je delo arhitekta Ivana Vurnika. Oltarni križ na tabernaklju je delo slikarja in kiparja Franceta Kralja. 
Slovenija
Barvitost slikarke Helene Vurnik lahko občudujemo v prezbiteriju cerkve sv. Katarine na Topolu. Vurnikova sta prezbiterij cerkve, iz 17. stoletja, prenovila leta 1920. Poslikava nad vrati zakristije predstavlja mučeniško krono sv. Katarine. Pod krono je mučilno kolo, ki je atribut sv. Katarine. Tu sta še palmovi veji kot simbol mučeništva in zmage. Vrste knjig predstavljajo Katarinino učenost.
Slovenija
Glavni oltar cerkve sv. Katarine na Topolu nad Medvodami. Prezbiterij sta uredila slikarka Helena Vurnik in arhitekt Ivan Vurnik. Razpelo na tabernaklju je ustvaril slikar, kipar in grafik France Kralj
Slovenija
Križno obokan strop prezbiterija krasi medaljon v obliki štiriperesne deteljice.
Slovenija
Barvitost Helene Vurnik so uporabili za izdelavo čudovitih in uporabnih daril. Z njenimi motivi so izdelali beležke, zvezke, magnetke pa tudi čudovite kopalne brisače. Na voljo so pri blagajni Narodne galerije.
Slovenija
Lesena baročna prižnica
Slovenija
Prezbiterij cerkve sv. Katarine na Topolu
Slovenija
Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske na Topolu ima dva stranska oltarja. Oltar sv. Donata in na nasprotni strani Marijin oltar 
Slovenija
Orgle in Križev pot na korni ograji
Slovenija

Slovenija
Župnišče
Slovenija
Topol nad Medvodami, cerkev sv. Katarine Aleksandrijske z župniščem in nešteto pohodnih poti
Slovenija
Enoladijska cerkev sv. Katarine z zvonikom in pokopališko kapelo
Slovenija
Baročna cerkev sv. Katarine na Topolu, je bila zgrajena na začetku 17. stoletja. Njen tloris je osmerokoten. Poleg glavnega oltarja ima še dva stranska 
Slovenija
Kozolec, slovenska znamenitost in posebnost. Še posebej razveseljivo je, ko na njem vidiš seno in ne reklamnih panojev
Slovenija, Gorenjska
V Vili Podvin smo se, po lahkem kosilu, sladkali s kandiranimi jabolki 
Slovenija, Gorenjska
Grad Podvin sameva in čaka na nove vsebine
Slovenija, Gorenjska
Barvita in edinstvena Vurnikova kapela sv. Frančiška Asiškega v atriju svetišča na Brezjah. Kapelica v alpskem slogu je bila postavljena leta 1967.  Takrat Helene Vurnik ni bilo več. Umrla je leta 1962. Verjetno pa je Ivan Vurnik pri baziliki Marije Pomagaj uporabil tudi kakšno Helenino predlogo.
Slovenija, Gorenjska
Detajl mozaika, ki krasi kapelo sv. Frančiška na Brezjah
Slovenija, Gorenjska
Vurnikov mozaik v obliki ovalnega medaljona, na pročelju brezjanskega župnišča.
Slovenija, Gorenjska
Vurnikovi mozaični medaljoni
Slovenija, Gorenjska
Sveta vrata v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah s podobo Kristusa, ki pada v brezno slovenske bede. Jezus je rekel:"Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil." (info tabla ob vratih)
Slovenija, Gorenjska
Kapela v baziliki Marije Pomagaj na Brezju. Oltarno sliko Marija Pomagaj je naslikal slikar Leopold Layer iz Kranja in tako izpolnil svojo zaobljubo.


Povezan enodnevni izlet po sledeh Helene Vurnik:


Radovljica, Helena in Ivan Vurnik

Radovljica, Linhartovo mesto


Vir: voden ogled z umetnostnim zgodovinarjem
zupnija-katarina.rkc.si


sreda, 15. november 2017

Cerkev sv. Ignacija v Gorici

Cerkev sv. Ignacija v Gorici, so zgradili jezuiti, ki so v mesto prišli iz Gradca, na povabilo nadvojvode Ferdinanda, kot nekakšna protiutež protestantom, ki so tu pridigali. Med njimi je bil tudi Primož Trubar. Cerkev so začeli graditi leta 1654. Do posvetitve je minilo kar nekaj desetletij. Leta 1767. jo je posvetil prvi goriški nadškof Karel Mihael Attems. S tem cerkev še ni bila dokončana. Nadaljevalo se je z izdelavo notranje cerkvene opreme, kot so oltarji, kipi in slike. Zadnje dejanje je bilo dokončanje razgibanega baročnega pročelja cerkve in dveh zvonikov, ki ju zaključujeta čebulasti strehi.
Današnja baročna cerkev ima eno ladjo, v njej so na vsaki strani po tri kapele z baročnimi stranskimi oltarji. Ti so bili izdelani sredi 18. stoletja. Prezbiterij krasi tabernakeljski oltar in iluzionistična freska. Mogočna cerkev je vredna ogleda. Stoji ob nekdanjem Travniku, danes trg - piazza Vittoria. Na trgu pred cerkvijo se odvijajo različne prireditve in sejmi. Priložnost za ogled cerkve v Gorici bo že ob prihajajočem veselem decembru. 🎅

Jezuitska cerkev sv. Ignacija. Graditi so jo začeli leta 1654, posvečena pa je bila leta 1767. Razgibano pročelje so dokončali precej pozneje, leta 1721 in je delo Krištofa Tauscha. Tudi kipi v nišah so njegovo delo. Osrednji je kip sv. Ignacija, na desni je sv. Janez Krstnik, na levi pa sv. Jožef. 
Glavni vhod v cerkev sv. Ignacija. Pročelje cerkve so jezuiti dokončali v letu 1721. Delo je opravil Krištof Tausch (1673-1731) . Njegovo delo so tudi trije kipi v nišah nad vhodi in zvonika s čebulnim zaključkom. Nad glavnim vhodom je kip sv. Ignacija (1491-1556). Ignacij Lojolski, vitez iz Baskije, je bil ustanovitelj jezuitov. (svetniki.org) 
Poslikava spodnje strani kora. Sv. Cecilija, zavetnica glasbenikov, pevcev in izdelovalcev orgel. Zato jo največkrat upodobijo pri igranju na orgle. 
Notranjost baročne cerkve sv. Ignacija. Enoladijska cerkev z obokanim stropom ima tabernakeljski glavni oltar, na vsaki strani po tri kapele z baročnimi oltarji. Oltarji so iz druge polovice 18. stoletja. Iluzionistična freska, na steni za oltarjem, naj bi bila delo Krištofa Tauscha. Dokončal jo je leta 1721. Od takrat je bila, zaradi poškodb v prvi svetovni vojni, večkrat restavrirana.
Banjasto obokan strop je bogato poslikan
Stranska kapela sv. Barbare. Na oltarni sliki je upodobljena s kelihom in mečem. Oltar. iz črnega in belega marmorja je izdelal Rafaelle Pich leta 1861.
Dve stranski kapeli, baročna prižnica in matronej nad kapelami.
Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja. Leta 1716. je zamenjal prejšnjega, ki je bil lesen. Avtor umetnine je Pasquale Lazzarini (1667. Benetke - 1731. Gorica), Na tabernaklju je kip Marije z detetom. Ob njima so štirje evangelisti. Levo sta sv. Marko in sv. Luka, na desni strani pa sv. Matej in sv. Janez. Štirje mogočni kipi predstavljajo jezuite z njihovimi atributi: sv. Alojzij Gonzaga, Ignacij Loyola, Frančišek Borgia in Stanislav Kostka z Jezuščkom.
Poslikava stene v prezbiteriju
Poslikava stene v prezbiteriju
Kapela z baročnim, večbarvnim marmornim oltarjem sv. Jožefa. Stranski oltar je podarila plemiška družina Kobenzl
Poslikava banjastega stropa v stranski kapeli sv. Jožefa. Na vrhu oltarja je grb plemiške družine Kobenzl
Nagrobna plošča s plemiškim grbom
Stranski baročni oltar sv. Križa z oltarno sliko Snemanje s križa.
Bogato poslikan obok stranske kapele sv. Križa
Baročna prižnica
Detajl spovednice
Kamniti kropilnik na stebru
Leseno razpelo
Relief Antona Padovanskega z režo za darove
Darovi za sv. Antona Padovanskega
Neptunov vodnjak na trgu - piazza Vittoria in cerkev sv. Ignacija v Gorici


Povezano:

Gorica - Gorizia

Goriški grad


Vir: 3.comune.gorizia.it


sobota, 17. junij 2017

Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Domžalah

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhni vzpetini, na začetku Domžal, če prihajamo iz ljubljanske smeri. Deset metrska vzpetinica se imenuje Goričica. Starejša cerkev, ki je stala na tem mestu, se prvič omenja leta 1526. Zaradi turških vpadov je bila cerkev obdana s pravokotnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi. Vse skupaj je varovalo še okroglo obzidje in obrambni jarek. Konec 19. stoletja so taborsko obzidje porušili. Staro cerkev so prezidali in povečali ter zgradili pokopališče.
Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Nekaj umetnin je iz stare cerkve, večina pa je novejših in delo slovenskih slikarjev in arhitektov. Prezbiterij je poslikal slikar Slavko Pengov. Freske prikazujejo Marijino življenje. Zanimiva in nenavadna orgelska omara je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Po načrtih Plečnikovega učenca, Antona Bitenca, so prenovili kor. Tudi Križev pot na lesenih ploščah je delo slovenskega slikarja in verjetno je najmlajša umetnina v cerkvi.

Osrednja Slovenija
Kapela Matere Božje. Baročna kapela s kupolasto streho je bila zgrajena leta 1906, na mestu stare kapelice
Osrednja Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhnem gričku, imenovanem Goričica. Današnja cerkev, z izjemo baročnega zvonika, je bila zgrajena leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Cerkev ima obliko križa. Ob njej je župnišče, kapela in staro pokopališče.
Osrednja Slovenija
Na zunanji strani prezbiterija stoji s konzolo podprt, dva in pol metrski, bronasti kip Kristusa Kralja. Kip je delo domžalskega kiparja Petra Lobode (1894. Domžale - 1952. Ljubljana)
Osrednja Slovenija
Železno razpelo na kamnitem podstavku, na starem pokopališču, nosi letnico 1904.
Osrednja Slovenija
Glavni oltar Marije Vnebovzete s tabernakljem iz sivega marmorja in kupolo na stebričkih. Oltarna slika, Marijino Vnebovzetje, je delo slikarja Slavka Pengova. Na visokih podstavkih sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda.
Osrednja Slovenija
Obok prezbiterija krasi freska Marijino kronanje, iz leta 1938, ki je delo slikarja Slavka Pengova.
Osrednja Slovenija
Na vsaki strani prezbiterija so tri niše s slikami Slavka Pengova, ki so posvečene župnijski zavetnici Mariji Vnebovzeti. Prizori so iz njenega življenja: Jezusovo rojstvo, Marija pri Elizabeti, Angelski pozdrav v nazareški hiši, Zdrava, milosti polna ...


Osrednja Slovenija
... Marija daruje Jezusa v templju, Marija z 12-letnim Jezusom v templju, Marijina smrt.
Osrednja Slovenija
Razpelo
Osrednja Slovenija
Na slavoločni steni je kip Srca Jezusovega iz leta 1903, stoji pa na novejšem oltarju, ki je delo arhitekta Ivana Pengova.
Osrednja Slovenija
Marija z Detetom
Osrednja Slovenija
Stranski oltar sv. Jožefa z Detetom. Ob njima stojita kipa sv. Alojzija in sv. Luka
Osrednja Slovenija
Marmornat prestol na katerem sedi Žalostna Mati Božja z mrtvim Jezusom. Umetnina je iz leta 1897.
Osrednja Slovenija
Lesen renesančni okvir s kamnitim, barvanim kipom Marije z Detetom naj bi bil iz 15. stoletja
Osrednja Slovenija
Veliko, leseno razpelo
Osrednja Slovenija
Baročna marmorna prižnica na kamnitem podstavku je iz leta 1896. Slike na kovinskih ploščah predstavljajo Kristusa in štiri evangeliste
Osrednja Slovenija
Stranski oltar sv. Ane z Marijo, ter sv. Uršula in sv. Katarina, iz leta 1897
Osrednja Slovenija
Čudovita orgelska omara kot v domžalski župnijski cerkvi Marijinega Vnebovzetja je izdelana po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, leta 1928. Po načrtih Antona Bitenca, so leta 1951, prenovili kor.
Osrednja Slovenija
Križev pot na lesu je verjetno najmlajša umetnina v cerkvi. Slikar Lojze Čemažar ga je ustvaril leta 1989.
Osrednja Slovenija
Poslikave in oprema župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Domžalah, so v večini, delo slovenskih slikarjev in arhitektov
Osrednja Slovenija


Povezano:




Vir: Stane Stražar, Domžale mesto pod Goričico
Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas. 2013