Gradec - Graz, Sackstrasse

Sackstrasse je ulica v starem mestnem jedru Gradca, ki povezuje Grajski trg in Glavni trg. V tej ulici domujejo muzeji, galerije, starinarnice, delavnice, ateljeji ... Prava umetniška ulica, ki jo krasijo bogati portali in pročelja tukajšnjih palač.
Na začetku ulice stoji mogočna, baročna palača, ki je bila dokončana leta 1702. Zgradil jo je grof Ignac Marija Attems (1652 - 1732). Do danes se palača ni prav veliko spremenila. Žal ni odprta za oglede, tako so čudovite poslikave, za večino, vidne samo na spletu. Lahko pa si ogledamo baročno preddverje z dvojnim kamnitim stopniščem, bogato okrašen s štukaturo in kipci. Na arkadnem dvorišču prirejajo tudi manjše predstave, v palači pa so danes pisarne.
Poleg palače Attems je na Sackstrasse tudi mogočna palača Herberstein. V njej je danes muzej in galerija. Tudi ostale palače in hiše, ki so strnjene na obeh straneh te kratke ulice, niso nič manj zanimive in vredne naše pozornosti.

Glavni portal palače Attems in družinski grb

Vhodna veža palače Attems,  je bogato okrašena s štukaturami in kipi

Dve kamniti stopnišči krasita preddverje palače Attems. Vmesni prostor povezuje glavni portal z arkadnim notranjim dvoriščem.

Detajl kamnite ograje stopnišča

Del stropa s štukaturo v preddverju palače Attems

Arkadno dvorišče

Še en mogočni vhodni portal na Sackstrasse 18. Vodi v baročno palačo Khuenburg. V njej je danes Mestni muzej

Baročno trkalo palače Khuenburg

Mala palača Attems, pravijo ji tudi palača vdov. V drugi polovici 18. stoletja, je palačo kupil grof Ignac Marija Attems. Od takrat so bile v palači nastanjene vdove, ki so prej živele v veliki palači Attems. Danes so v njej stanovanja, pisarne in trgovine v pritličju.

Palača Herberstein, glavni portal in preddverje. Skromna zunanjost in bogata baročna notranjost. Danes je v palači muzej in galerija

Palača Herberstein ima več povezanih arkadnih dvorišč

Palača Kellersberg  z baročno fasado

Notranje dvorišče palače Kellersberg je obdano z arkadnimi hodniki in balkoni

Hiša na Sackstrasse 12 je nekdanja hiša za goste, danes bi ji rekli hostel, ki so obiskovali tudi gostilno v pritličju. Ta obstaja še danes

Dolga pot do piva 😄

Srednjeveška hiša z gotsko poslikavo, Sackstrasse 8

Sv. Jurij ubija zmaja


Povezano:

Gradec, čez Muro in nazaj

Izlet v Graz

Vir: Zloženka Znamenitosti Gradca, 2014
voden ogled
wikipedia

Zagreb, od Kaptola do Trga Sv. Marka

Iz cerkvenega Kaptola, ki je del Gornjega grada, se odpravimo na foto sprehod do njegovega posvetnega dela. Sprehajalna pot nas vodi mimo zagrebške mestne tržnice Dolac in po slikoviti Radičevi ulici do Kamnitih vrat, ki so danes pravo malo svetišče. Ob Marijinem kipu ljudje puščajo sporočila s prošnjami in zahvalami. Po Kameniti ulici pridemo do Markovega trga. Njegovo središče je čudovita ter barvita, gotska cerkev sv. Marka. Na našo žalost je bila zaprta, ampak tudi zunanjost je vredna ogleda. Palače, ki obkrožajo trg, so v glavnem, sedež državne oblasti. Tu so Banski dvori, sedež hrvaške vlade. Od leta 1808, ko so palačo zgradili, je bila dom hrvaških banov. V njej je živel tudi legendarni hrvaški ban, Josip Jelačič. Nasproti stoji orjaški hrvaški Sabor, ki je današnjo podobo dobil na začetku 20. stoletja.
Drugi del foto zgodbe o zagrebškem Gornjem gradu

Detajl okrašenega, kamnitega stebra, ob palači na Radičevi ulici

Izvesek na Radičevi ulici v Zagrebu

Kip sv. Jurija, pred Kamnitimi vrati

Eden redkih kipov, ko je sv. Jurij upodobljen po boju z zmajem

Kamnita vrata so postavili leta 1266, stolp nad vrati pa so prvič obnovili leta 1760 Prvo nadstropje je bilo naseljeno, nad njim pa so bile strelske line za obrambo mesta. (croatia.ch)

Na začetku ulice Kamenita, se nahaja najstarejša lekarna v Zagrebu, ki deluje še danes. 

Mimo hiš z arkadnimi hodniki, nas pot pripelje na Trg sv. Marka

Markov trg je središče Gornjega grada. Središče in glavna atrakcija pa je prav gotovo gotska cerkev sv. Marka. Na barviti strehi cerkve sv. Marka, sta tudi grba kraljevine Hrvaške, Dalmacije in Slavonije ter mesta Zagreb, ki sta nastala konec 19. stoletja, ko so obnavljali cerkev sv. Marka, v neogotskem slogu. 

Čudoviti gotski, leseni kipi, iz 14. stoletja, na portalu cerkve sv. Marka.

Cerkev sv. Marka so zgradili sredi 13. stoletja. Gotski elementi na cerkvenem pročelju, so nastali v drugi polovici 14. stoletja.

Detajl lesenih vrat, cerkve sv. Marka v Zagrebu

Jedro, podolgovate, nadstropne zgradbe, na Trgu sv. Marka, je iz 17. stoletja. Bila je v lasti bana Petra Zrinskega. Tekom stoletij je spreminjala svojo obliko in lastnike. Hiša je bila dom hrvaških banov, od tu tudi ime, Banski dvori. Danes je v njej sedež hrvaške vlade. 

Nasproti Banskih dvorov, se kar nekako grozeče dviga, nad trg in nad simpatično cerkvico sv. Marka, ogromna palača hrvaškega sabora 

Detajl palače na Trgu sv. Marka, v njej je danes sodišče

Banjski dvori, glavni portal in stražarnici

Matija Gubec, vodja velikega kmečkega upora, je dobil svoj prostor na vogalu Trga sv. Marka in Ciril Metodove ulice. Legenda pravi, da so Matijo Gubca, mučili prav tu, na Trgu sv. Marka. 

Povezano: Zagreb - Kaptol

Zagreb, od Trga sv. Marka do Trga bana Jelačiča

ZOO Zagreb

Vir: Korak po korak, Turistička zajednica grada Zagreba

Piran, srednjeveško mestno obzidje

Znamenitosti Pirana. Piransko mestno obzidje se omenja že v 7. stoletju, ko naj bi ga zgradili okoli najstarejšega strnjenega naselja na polotoku Punta. Od tam se je mesto začelo širiti proti mandraču in Mogoronu, kjer stoji najmlajši in najbolj ohranjeni del obzidja. Mestno obzidje se je širilo z mestom, še najbolj v času, ko so tu vladale Benetke, oziroma Beneška republika, na kar nas spominjajo številni beneški levi, ki so posejani po Piranu.

Del mestnega obzidja na punti, ki ga krasi tudi gotski zvonik cerkve Marija Zdravja, je meni najlepši. Na njem je tudi svetilnik in zapuščeno stanovanje svetilničarja, ki so ga začeli uporabljati za različne razstave.

Peti obrambni stolp

Obzidje na Mogoronu je nastalo v drugi polovici 15. stoletja in je najmlajši del piranskega obzidja.

Druga Rašporska vrata

Strelske line

Obzidje je varovalo Piran pred sovražniki, Turki, roparji pa tudi pred kugo. Ko je razsajala kuga, nihče ni smel v mesto brez zdravniške dovolilnice. Ko pa je razsajala v bližnjih krajih pa tudi dovolilnica ni pomagala pri vstopu v mesto.

Detajl na petem obrambnem stolpu piranskega obzidja, Sv. Jurij na konju in beneški lev z zaprto knjigo.

Piransko mestno obzidje na Mogoronu

Srednjeveška vrata pri Obzidni ulici

Obzidna ulica in ohranjeno obmorsko obzidje. Na njem je tabla Piranske deklaracije.

Miljska mestna vrata z obrambnim stolpom, ki je danes predelan v stanovanja. Pogled s Turšičevega trga proti morju

Poljska vrata vodijo na Tartinijev trg. V času ko je bil Prvomajski trg, glavni trg v Piranu, je bil tu glavni vhod v mesto

Del obmorskega obzidja v bližini cerkve sv. Jurija

Mestno obzidje na Mogoronu je sestavljeno iz treh delov: zgornji, ravninski del od prvega do petega obrambnega stolpa, ki ponuja najlepši razgled na Piran, srednji del med šestim obrambnim stolpom in drugimi Rašporskimi vrati ter zadnji, strmi del, ki se spusti do Marčanskih mestnih vrat.

Druga Rašporska vrata

Vir: Piran, mestno obzidje, izdala občina Piran, 2006

Povezano: Dober dan, Piran

Po Piranu gor in dol

68. Neptunov krst