Prikaz objav z oznako spovednica. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako spovednica. Pokaži vse objave

ponedeljek, 15. maj 2017

Cerkev sv. Jurija v Piranu

Impozantna cerkev sv. Jurija, ki dominira nad srednjeveškim mestom Piran, je vsekakor vredna ogleda. Vstopnina je minimalna, vsa sredstva pa porabijo za obnovo piranskih cerkva, ki jih ni malo 😊
Današnja cerkev je baročna, enoladijska in dvoranska. Ima dvodelni prezbiterij s polkrožno apsido, ki je od ladje ločen z balustrado in slavoločno steno. Prvi del je podolgovat s polkrožno obokanim stropom. Na obeh straneh so ohranjene lesene korne klopi in lepo izrezljan "prestol", ki je bil nekoč namenjen piranskemu županu. Drugi del prezbiterija je danes razširjen. Tudi tu so stare korne klopi, poleg glavnega oltarja pa je tu umetnina iz 14. stoletja, Križani iz Pirana. Kristus na viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Na nasprotni strani visi monumentalna slika, visoka kar 8,5 metra, Mučeništvo sv. Jurija iz leta 1844.
Cerkev ima poleg glavnega še šest monumentalnih stranskih oltarjev, ki so jih večinoma izklesali beneški mojstri. Nastajali so v prvi polovici 17. stoletja v poznorenesančnem obdobju. Prav vsak oltar krasi umetniška slika oziroma kip.
Krona vsega je poslikan kasetni strop. V poljih s slikami je prikaz življenja sv. Jurija. Poleg velikih umetnin so zanimive tudi viseče, reliefne luči, kropilnik, baročni svečniki ... pa še marsikaj. Vsega pa tudi ne morem povedat, najbolj zanimivo je, če sam odkrivaš podrobnosti. 😎

Slovenija, J.Primorska
Sv. Jurij na leseni oblogi prezbiterija
Slovenija, J.Primorska
Glavni oltar stoji v drugem delu prezbiterija, ki je širši od prvega. Baročni oltar kot ga vidimo danes, je v osnovi iz leta 1640. Predelan je bil leta 1778. Tridelni kamniti oltar s konzolami iz rdečega marmorja, ima na vrhu kupolo z odprtino skozi katero prihaja svetloba. 
Slovenija, J.Primorska
Križani iz Pirana na lesenem viličastem križu, ki simbolizira drevo življenja. Umetnina naj bi izhajala iz začetka 14. stoletja. Vitrina s Križanim stoji v razširjenem delu prezbiterija cerkve sv. Jurija.
Slovenija, J.Primorska
Mučeništvo sv. Jurija, slika častitljive velikosti, meri kar 8,5 metra in se nahaja v prezbiteriju, nasproti Križanega iz Pirana. Slika je delo tržaškega slikarja iz leta 1844.
Slovenija, J.Primorska
V središču križnega oboka je medaljon s podobo Kristusa
Slovenija, J.Primorska
Baročni svečnik in srebrna viseča svetilka, bogato okrašena z reliefi in figurami
Slovenija, J.Primorska
Baročna spominska plošča iz belega marmorja v prvem delu prezbiterija je posvečena škofu Nicolu Petroniu. 
Slovenija, J. Primorska
Baročne, lesene korne klopi so se ohranile v obeh delih prezbiterija. Klopi so obenem tudi skrinje in stojijo na prvotnem mestu. Namenjene so bile članom kapitlja.
Slovenija, J.Primorska
Zelo lepo in bogato okrašen stol v prezbiteriju je bil namenjen piranskemu županu.
Slovenija, J.Primorska
Baročni svečnik
Slovenija, J.Primorska
Slovenija, J.Primorska
Slovenija, J.Primorska
Slika "Sv. Jurij zaščitnik Pirana" oziroma "Čudež sv. Jurija" predstavlja legendo o zaščitniku Pirana, ko je leta 1343. rešil mesto pred silovitim neurjem. Legenda pravi, da sta bila med nevihto na morju, v čolnu, dva ribiča, ko se jima je med oblaki nenadoma prikazal sv. Jurij na belem konju, ki je razgnal strele in tako rešil mesto. Na dnu slike je tudi veduta Pirana. Slika je nastala na začetku 18. stoletja in je delo flamskega slikarja Angela de Costerja.
Slovenija, J.Primorska
Druga velika slika "Maša v Bolseni" v prvem delu prezbiterija je delo istega mojstra kot "Čudež sv. Jurija", tudi nastala je v istem času. 
Slovenija, J.Primorska
Ob slavoločni steni, na levi strani stoji baročni oltar Rožnovenske Matere Božje. Namesto istoimenske slike, stoji na oltarju njen lesen kip, ki izhaja iz prve polovice 17. stoletja. Uporabljajo ga tudi pri procesijah. Okoli kipa je petnajst medaljonov iz belega marmorja. Na njih so prizori iz življenja Marije in Kristusa.
Slovenija, J.Primorska
Baročni kandelaber z angeli in sv. Jurijem
Slovenija, J.Primorska
V drugi niši, ob slavoločni steni je oltar sv. Trojice ali sv. Rešnjega Telesa iz začetka 18. stoletja. Slika Sv. Trojica s svetniki je še starejša, iz prve polovice 17. stoletja. V zgornji polovici slike je podoba sv. Trojice, spodnji del pa predstavlja svetnike, ki so zaščitniki mesta Piran. Čisto spodaj, malce skrita za tabernakljem pa je veduta Pirana.
Slovenija, J.Primorska
Osrednji del kasetnega stropa z ovalno sliko Slava sv. Jurija
Slovenija, J.Primorska
Na kasetnem stropu dvoranske cerkve Sv. Jurija lahko občudujemo dve vrsti poslikave. Večje, barvne slike v olje na platnu, s svetopisemskimi prizori in manjše slike, v rjavih tonih, ki se zlijejo z lesenim okvirjem. Tudi ta je okrašen z dekorjem in rozetami v najmanjših okvirjih. Fotografija prikazuje del tretjega kvadrata z osrednjo sliko Čudež sv. Jurija. Levo spodaj je naslikana cerkev sv. Jurija v Piranu. Zgornja rjava poslikava prikazuje Sv. birmo, spodnja pa Sv. obhajilo.
Slovenija, J.Primorska
Prva tretjina kasetnega stropa z osrednjo sliko Mučeništvo sv. Maksimilijana, v levem manjšem okvirju je sv. Janez, v desnem pa sv. Luka. Na dnu je prikazan Angelski zbor
Slovenija, J.Primorska
Podolgovati, polkrožni obok v prvem delu prezbiterija
Slovenija, J.Primorska
Slika z veduto Pirana
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar Svete Družine iz začetka 17. stoletja. Slika Svete Družine s svetniki (sv. Anton Padovanski, sv. Nikolaj iz Barija, sv. Katarina Sienska, sv. Klara in sv. Magdalena) je iz druge polovice 16. stoletja
Slovenija, J.Primorska
Renesančna prižnica je postavljena leta 1882. po načrtih arhitekta Righettija
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar Karmelske matere božje iz začetka 17. stoletja. Vrh oltarja zaključujejo kipi Marije z angeli. Slika Karmelske Matere božje je delo slikarja Domenica Tintoretta (1560-1635) iz leta 1625.
Slovenija, J.Primorska
Ena od dveh stranskih vhodov/izhodov v cerkev, ki se danes ne uporabljajo, imajo pa bogato baročno okrasje.
Slovenija, J.Primorska
Baročna spovednica in cerkvene klopi
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar sv. Krištofa je leta 1615. dala postaviti piranska družina Venier. Slika sv. Krištofa in sv. Diega je bila postavljena kasneje
Slovenija, J.Primorska
Omarica
Slovenija, J.Primorska
Stranski oltar vernih duš s Kristusom na križu, sv. Heleno in sv. Jurijem. Oltar sta dala postaviti brata Petronio leta 1649.
Slovenija, J.Primorska
Sv. Jurij na konju ubija zmaja, ob njem kleči sv. Marjetica. Delo beneškega rezbarja iz leta 1677. 
Slovenija, J.Primorska
Sv. Nikolaj na prestolu
Slovenija
Labradorca čakata na svojega gospodarja, pred cerkvijo sv. Jurija.


Povezano:

Cerkev sv. Jurija in krstilnica



Vir: Piran, Sv. Jurij, Mag. Mojca M. Kovač, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 208 zvezek zbirke vodnikov, Izdal in založil: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2005.


petek, 9. september 2016

Piran, znamenitosti in zanimivosti 5

Baročna cerkev Marije Tolažnice je ena izmed manjših piranskih cerkva. Pročelje z glavnim vhodom, posnema župnijsko cerkev sv. Jurija in je obrnjeno na Ulico IX. korpusa. Cerkev, kot jo vidimo danes, so postavili v 17. stoletju. Na tem prostoru je prej stala srednjeveška cerkev sv. Mihaela. Njegov leseni kip krasi glavni oltar današnje cerkve, poleg bizantinske podobe Matere z Detetom, iz 13. stoletja. Originalna podoba je varno shranjena drugje.
V cerkvi je občasno maša, tako da si lahko pred ali po maši ogledamo zanimivo in bogato notranjost. Umetniške slike beneških mojstrov, baročni okvir, mali baročni kropilnik, krstni kamen, glavni oltar, štukature, z orehovim lesom in intarzijami opaženi daljši steni, kjer so dodali tudi klopi in dve zanimivi spovednici. Majhna cerkev a veliko znamenitosti in zanimivosti. Vredna ogleda.
Vikend od 9. do 11. septembra 2016. bo v Piranu še posebej pester in živahen. Začenja se 70. Pomorski krst, ki bo letos trajal kar tri dni. Neptun je že prevzel oblast v Piranu, sedaj bomo pa videlo kako in kaj bo :)

Slovenija
Čudovit, lesen, rezljan baročni okvir, na steni, nad glavnim vhodom v cerkev. V njem je slika, Marija z otrokom. Delo beneškega slikarja iz 17. stoletja.
Slovenija
Glavni oltar cerkve Marije Tolažnice in sestra dominikanka, ki skrbi tudi za urejenost notranjosti cerkvice. Oltar je izdelan iz marmorja. Nad tabernakljem sta dva angela, ki držita repliko podobe Matere z Otrokom, nad njo pa je leseni kip sv. Mihaela. Originalna bizantinska podoba Matere z Otrokom je iz 13. stoletja in je varno spravljena.
Slovenija
Tabernakelj in kelih na glavnem oltarju
Slovenija
Obe daljši steni v cerkvi sta oblečeni v orehov les z intarzijami, iz 18. stoletja. Tu so tudi lesene klopi in dve zanimivi spovednici. 
Slovenija
Križno obokan strop prezbiterija je okrašen s štukaturo, v obliki školjk in listov, na sredino pa je postavljena golobica
Slovenija
Krstni kamen
Slovenija
Podhod, ki nas pripelje na Židovski trg, skriva kamnito skulpturo japonskega kiparja. Izdelana je bila v okviru Forma vive.
Slovenija
Prehod med dvema atrijema, na Židovskem trgu. Ta je sestavljen iz treh atrijev
Slovenija
Hiša s polkrožnim vogalom, na Židovskem trgu
Slovenija
Gusarji v Piranu. Palačo Barbojo Trevisini, ob piranskem mandraču, so že zasedli :)
Slovenija
Naravni obok, iz vinske trte, krasi piransko ulico.
Slovenija
Gusarke in gusarji so preplavili Piran. Začenja se 70. Pomorski krst

Vir: Župnija-Piran




petek, 29. april 2016

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju, se omenja že davnega leta 1167. Tekom stoletij, je svoj videz spreminjala, saj so ji dozidali kapele, jo povišali, zgradili zvonik. Najstarejši del cerkve je osrednja ladja. Med starejšo cerkveno opremo pa sodi baročna prižnica, glavni oltar in krstilni kamen pa tudi samostoječi zvonik, ki so ga pozidali sredi 15. stoletja in je edina sled srednjeveške zasnove cerkve.
Danes baročna cerkev sv. Mihaela, stoji ob robu starega vaškega jedra. Največja trška znamenitost je prav gotovo vredna ogleda.

Kozjansko, Slovenija
Razpelo, kot ga ne vidiš pogosto. Vzidano v cerkveno okno in pokriva 3/4 površine okna
Kozjansko, Slovenija
Nad vhodnim portalom je krški škofijski grb, z zmajema ob strani
Kozjansko, Slovenija
Kot bi bil vezen prt, ampak ni, je poslikava na stropu, ob vhodu v cerkev
Kozjansko, Slovenija
Danes baročna cerkev sv. Mihaela, se lahko pohvali z množico stropnih in stenskih poslikav. Ena izmed teh je, slika na stropu, ki prikazuje sv. Emo (Hemo), za njo pa stoji grad in trg Pilštanj. Sv. Ema naj bi bila, v 10. stoletju, rojena prav na Pilštanju.
Kozjansko, Slovenija
Všeč mi je, da so ob freskah tudi imena svetnikov
Kozjansko, Slovenija
Kip sv. Eme
Kozjansko, Slovenija
Baročna prižnica je del starejše opreme cerkve, je iz konca 18. stoletja
Kozjansko, Slovenija
Lurška Mati Božja
Kozjansko, Slovenija
Poslikana kupola 
Kozjansko, Slovenija
Stranski oltar z grobom sv. Janeza Nepomuka. Kamnoseška umetnina, domačega mojstra, iz sredine 19. stoletja je zelo podobna vhodnim portalom na kozjanskih hišah
Kozjansko, Slovenija
Spovednica
Kozjansko, Slovenija

Kozjansko, Slovenija

Kozjansko, Slovenija
Kupola nad stranskim oltarjem
Kozjansko, Slovenija

Kozjansko, Slovenija
Glavni oltar, z osrednjim kipom sv. Mihaela, je iz sredine 19. stoletja
Kozjansko, Slovenija
Krstilni kamen je še del stare cerkvene opreme in datira v leto 1786
Kozjansko, Slovenija

Kozjansko, Slovenija
Orgle iz leta 1800
Kozjansko, Slovenija
Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju, je bila prvič omenjena leta 1167. Tekom stoletij so jo dozidali in nadzidali. Danes je to baročna cerkev s čudovitimi freskami in kipi


Povezano: Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Vir: tic-kozje.si