Prikaz objav z oznako spomenik. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako spomenik. Pokaži vse objave

torek, 13. november 2018

Trebnje, kraj kjer je živel Baraga kot graščak

V meglenem jutru smo se odpravili na enodnevni izlet po naši lepi Sloveniji. Pot nas je vodila na Dolenjsko, v Temeniško in Mirnsko dolino. Prva postaja, Trebnje. Staro mestno jedro se je razvilo okoli cerkve Marijinega vnebovzetja, ob reki Temenici. Na drugi strani reke stoji Trebanjski grad, ki je bil nekaj časa v lasti družine Baraga. Družina se je priselila iz bližnje Male vasi, ko je bil naš znameniti misijonar in škof Friderik Baraga, star samo dve leti. Krstili so ga v cerkvi sv. Jurija, v Dobrniču. Po očetovi smrti je grad podedoval. V njegovi lasti je bil 12 let, vse do leta 1824, ko ga je podaril svoji sestri in se odpravil na svojo misijonarsko pot, v Ameriko, med Indijance.

Naš cilj je bil ogled župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja. Zunanja, gotska arhitektura skriva baročno notranjost. Ob našem obisku so cerkev temeljito obnavljali. Tako nismo videli stranskih oltarjev in Križevega pota iz sredine 19. stoletja, ki ga je ustvaril baročni slikar Matevž Langus. Zato pa smo videli gotske freske, ki so jih odkrili na stenah in mogočni glavni, baročni oltar iz leta 1765. Strop prezbiterija krasi freska Marijino kronanje in evangelisti iz leta 1904, ki jo je ustvaril slikar Matija Koželj.

Po ogledu smo se iz Trebnjega, koder poteka tudi 15 poldnevnik, odpravili naprej, proti Veseli gori.

Slovenija, Dolenjska
Detajl, osrednji del spomenika padlim v prvi svetovni vojni, predstavlja Jezusa in vojaka s sklonjeno glavo.
Slovenija, Dolenjska
Spomenik padlim v prvi svetovni vojni in šilasta gotska okna cerkve Marijinega vnebovzetja. Spomenik so postavili leta 1933. Podpisani avtor je mojster Lipovš iz Mirne, vendar so kipa, Jezusa in vojaka, pripisali kiparju Frančišku Smerduju. Ob straneh stojita granati z imeni padlih.
Slovenija, Dolenjska
Župnišče v Trebnjem ima obliko črke L. Začetki zgradbe segajo v 15. stoletje. V 17. in na začetku 20. stoletja so jo predelali. Na travnatem dvorišču stoji indijanski šotor, v spomin na znamenitega krajana, misijonarja Friderika Barage.
Slovenija, Dolenjska
Kamniti, pravokotni portal župnišča s pilastroma in angelskima glavicama ima letnico 1907. V tem letu so zunanjost zgradbe znova predelali.
Slovenija, Dolenjska
Silhueta misijonarja in škofa Friderika Barage, na pročelju župnišča.
Slovenija, Dolenjska
Pozno gotska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja na Baragovem trgu v Trebnjem. Cerkev kot jo vidimo danes je nastala v 15. stoletju.
Slovenija, Dolenjska
Zvonik z gotskimi odprtinami, gotskim delilnim zidcem in gotsko šilasto streho se dviga nad glavnim portalom. Visok je 54 metrov.

Slovenija, Dolenjska
Litoželezna nagrobna plošča na zunanji steni cerkve Marijinega vnebovzetja v Trebnjem. Alois Ritter von Fodransperg (8.12.1800 - 8.12.1837) Član plemiške rodbine Fodransperg. Njihov grb, na dnu plošče ima poleg habsburškega orla tudi poštni rog, kar kaže na to, da so se ukvarjali tudi s pošto.
Slovenija, Dolenjska
Cerkev Marijinega vnebovzetja, gotska arhitektura, baročna notranja oprema
Slovenija, Dolenjska
Cerkveni strop je poslikan s cvetličnimi motivi
Slovenija, Dolenjska
Fresko, Marijino kronanje, na obokanem stropu prezbiterija, je naslikal Matija Koželj, leta 1904. Na vogalih je naslikal štiri evangeliste. 
Slovenija, Dolenjska
Glavni baročni oltar je nastal leta 1765. V središču oltarja je Marija z Jezusom. Na levi strani sta kipa sv. Petra in sv. Joahima, na desni strani stojita sv. Ana in sv. Pavel. V atiki je sv. Trojica. 
Slovenija, Dolenjska
Pogled skozi gotski prehod
Slovenija, Dolenjska
Plemiška loža
Slovenija, Dolenjska
Kor z orglami
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Vitraj
Slovenija, Dolenjska
Pri obnovi cerkve, so pod beležem našli čudovito fresko
Slovenija, Dolenjska
Baročna prižnica
Slovenija, Dolenjska
Gotska spovednica
Slovenija, Dolenjska
Nagrobna plošča s tremi Rimljani
Slovenija, Dolenjska
Friderik Irenej Baraga, škof in slovenski misijonar se je rodil 28.6.1797. v bližnji Mali vasi. Umrl je 19.1.1868. v ameriškem mestu Marquette, v državi Michigan. V tamkajšnji cerkvi je tudi pokopan. Kip Friderika Barage, ki stoji ob župnijski cerkvi je izdelal kipar France Gorše, leta 1978. Ob spomeniku se začne tudi Baragova pot, 18 kilometrov dolga pohodna pot, ki vodi skozi kraje, ki jih je zaznamoval naš misijonar.
Slovenija, Dolenjska
Slovenija, Dolenjska
Zazidano gotsko okno  
Slovenija, Dolenjska
Ob cerkvi stoji Begičev spomenik nadškofa in metropolita Alojzija Šuštarja. Spomenik so postavili leta 2012.
Slovenija, Dolenjska
Grad Trebnje od starega mestnega jedra loči reka Temenica. V gradu je od svojega drugega leta živel Friderik Irenej Baraga. Od leta 1812. do 1824. je grad podedoval in tako postal graščak. Pozneje je grad podaril svoji sestri in se odpravil na misijonarsko pot. 
Slovenija, Dolenjska
Trebnje, staro mestno jedro s cerkvijo Marijinega vnebovzetja in Baragovo galerijo. Most čez reko Temenico ima del, ki je namenjen pešcem, tlakovan z lesenimi železniškimi pragovi. 

Povezano:

Romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija na Veseli Gori

Šentrupert na Dolenjskem



Vir: trebnje.si
Register NKD
zupnija-trebnje.rks.si
France Režun, Naši kraji, Podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje, 1992
 

četrtek, 11. oktober 2018

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja

Borovnica je sedež istoimenske občine. Kraj leži na robu Ljubljanskega barja in le streljaj od Ljubljane. Obstaja več teorij o tem kako je kraj dobil ime, toda vsi se strinjajo, da slastne borovnice s tem nimajo nič, kajti tu jih enostavno ni. Drugače je v zadnjih letih, ko so na Ljubljanskem barju ustvarili največji nasad ameriških borovnic v Sloveniji. Tako se je rodil tudi praznik, Dan borovnic, ki ga priredijo v mesecu juliju.

Borovnica je bila nekoč posest, ki je spadala pod bližnjo kartuzijo Bistra. Staro vaško jedro s cerkvijo sv. Marjete, številnimi domačijami in hišami iz 19. stoletja, spomeniki in kapelicami, je zanimivo in vredno ogleda.

Prav gotovo pa je Borovnica še najbolj znana po nekoč mogočnem Borovniškem viaduktu. Dokončali so ga leta 1857. Gradili so ga iz kamnitih blokov in opeke ter brez cementa. Imel je dve nadstropji. 24 kamnitih stebrov je v zgornjem nadstropju nosilo oboke iz rdeče opeke, v spodnjem pa so bili oboki obloženi s kamnom. Viadukt je stal delno na Barju, na dolgih hrastovih pilotih, delno pa na skali. Danes stoji samo še en steber, ki se zaradi napačnega razstreliva ni porušil. Leta 1992. so ga proglasili za tehnični spomenik, okoli njega pa uredili manjši park.

Osrednja Slovenija
Na praznik borovnic (14.7.2018) je iz Ljubljane v Borovnico pripeljal muzejski vlak s parno lokomotivo. Na železniški postaji so ga pričakala tudi starodobna kolesa.
Osrednja Slovenija
Ostanek veličastnega viadukta v Borovnici. Zadnji od 24-ih kamnitih stebrov, ki je danes središče urejenega parka in tehnični spomenik. 
Osrednja Slovenija
10. aprila 1941 je umikajoča se stara jugoslovanska vojska viadukt minirala in podrla se je skoraj tretjina mostu. Italijanski okupator je viadukt v kratkem času popravil, tako da je na podrtem delu umestili kovinsko konstrukcijo. Dokončno uničenje viadukta je bilo leta 1944, ko so ga zbombardirali zavezniki. 
Osrednja Slovenija
Dvonadstropna zgradba z dvoramnim stopniščem, ki je bilo prvotno v celoti kamnito, je bila zgrajena sredi leta 1923. Zemljišče in les je podaril veleposestnik in borovniški župan Ivan Majaron. Pomagal je tudi finančno. Tudi ostali krajani so sodelovali pri gradnji Sokolskega doma, z delom, materialom ali denarjem. Društvo Sokol v Borovnici je bilo ustanovljeno 23. julija 1911, o čemer priča tudi letnica na pročelju. Namembnost zgradbe na Zalarjevi 10 v Borovnici je še danes enaka, samo ime se je tekom let spreminjalo. Danes je to Telovadno društvo in tu pridno telovadijo mladi in malo manj mladi 😎 
Osrednja Slovenija
Urejena domačija s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem
Osrednja Slovenija
Domačija iz sredine 19. stoletja čaka na novega lastnika, ki ji bo povrnil prejšnji sijaj. Nadstropna, zidana hiša z bivalnim podstrešjem in dvokapno streho na čop. Na dvoriščni strani so gospodarska poslopja in toplar.
Osrednja Slovenija
Toplar
Osrednja Slovenija
Stanovanjska hiša, ki jo krasi leseni gank, ob njej, v obliki črke L, je prislonjeno pritlično gospodarsko poslopje.
Osrednja Slovenija
Osnovna šola dr. Ivana Korošca, na Paplerjevi ulici 15, v Borovnici. Zgradba šole, kot jo vidimo danes, je iz leta 1981. Prvotno šolo so zgradili leta 1876. Od takrat do danes, so jo glede na potrebe dograjevali in nadgrajevali. 
Osrednja Slovenija
Paplerjeva ulica v starem vaškem jedru Borovnice
Osrednja Slovenija
Kamnit, polkrožni portal s preklado in pilastroma, je bil nekoč glavni vhod v hišo. Na sklepniku je letnica 1840. in začetnici JH. Danes je v hiši gostilna. Lepo je, da so stari portal ohranili
Osrednja Slovenija
Spomenik padlim domačinom v prvi svetovni vojni. Postavili so ga leta 1926. Avtor spomenika je arhitekt Oton Grebenc. Spomenik ima obliko monštrance z narobe obrnjenim srcem, ki je simbol smrti. V sredini je plošča z imeni padlih.
Osrednja Slovenija
Župnišče s pravokotnim, kamnitim portalom, ki nosi letnico 1888. 
Osrednja Slovenija
Današnja župnijska cerkev sv. Marjete je bila zgrajena 1829. leta. Leta 1903. je cerkev dobila nov portal. Nad vhodom se dviga zvonik z baročno streho. Leta 1891. je notranjost cerkve poslikal slikar Simon Ogrin iz Vrhnike.
Osrednja Slovenija
Polkrožna, kamnita nagrobna plošča na grobu družine Kobi, je delo arhitekta Ivana Vurnika. Leta 1919. so jo izdelali v kamnoseški delavnici Alojza Vodnika. Kobijevi so se ukvarjali z lesno industrijo, imeli so tovarno upognjenega pohištva, veliko žago, opekarno za strešno zarezno opeko ... Skratka za bogato družino bogato profilirana nagrobna plošča
Osrednja Slovenija
Kamnita plošča ima dekorativno izdelane napise na obeh straneh
Osrednja Slovenija
Celotna grobna ureditev je delo arhitekta Ivana Vurnika.
Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša s poudarjenimi okenskimi okvirji in zidcem, ki ločuje nadstropji ima na portalu letnico 1889. Stoji ob kamniti ograji, ki omejuje župnišče, cerkev in kapelico. Od leta 1965. ima v hiši prostore borovniška knjižnica.
Osrednja Slovenija
Današnja borovniška knjižnica z dvoriščne strani. Velik park si deli z župniščem
Osrednja Slovenija
Nadstropna hiša s častitljivo letnico 1876. V njej je bila pošta in še danes ji ljudje pravijo stara pošta. Na leseni deski je napis: HUD Karel Barjanski. Društvo, ki skrbi za ohranjanje Ljubljanskega Barja kot življenjskega prostora rastlin in živali. Člani društva so HUDi na vse, ki neodgovorno smetijo Barje in delajo na tem, da bo teh čedalje manj. 
Osrednja Slovenija
Hiša s stanovanjem ali delavnico v pritličju in gospodarskim delom v nadstropju z opečnatimi mrežami.
Osrednja Slovenija
Borovniški viadukt lahko vidimo samo na fotografijah ali kot poslikava na hiši. Viadukt so gradili 7 let. Dela so končali leta 1857. Imel je 24 kamnitih stebrov, ki so nosili oboke iz rdeče opeke v dveh nadstropjih. Zgoraj je bilo 25 obokov, spodaj pa 22. Viadukt je bil dolg 511 metrov in visok 37,5 metra. Del, ki je stal na Barju, so podpirali hrastovi piloti. 
Osrednja Slovenija
Osrednja Slovenija
Ena lepših hiš v Borovnici ima na kamnitem portalu letnico 1899. Nadstropno hišo, kvadratnega tlorisa z dvokapno streho in mansardo, krasijo poudarjeni okenski okvirji in delilni zidci. Hišo je zgradil fizik Fran Boršnik, ko se je po predčasni upokojitvi vrnil v Borovnico. Čudovita zgradba z vrtom je tudi rojstna hiša literarne zgodovinarke dr. Marje Boršnik.
Osrednja Slovenija
Hiša z obokanim arkadnim vhodom in arkadnim hodnikom v nadstropju, ni ravno značilna za Borovniško dolino. Hiša nosi letnico 1865. Nekoč je bila v njej gostilna, danes je stanovanjska hiša. 
Osrednja Slovenija
Jelenov viadukt lahko občudujemo, ko se zapeljemo iz Borovnice proti kartuziji Bistra. Zgradili so ga leta 1857. po zgledu Borovniškega viadukta. Zgrajen je iz opeke in klesanega kamna. Jelenov most ima dvotirno progo, ki še danes služi svojemu namenu. Avtor mostu je avstrijski inženir in arhitekt Carl von Ghega.
Osrednja Slovenija
Slikovita peš pot nas pripelje do znamenite borovniške čuvajnice 666
Osrednja Slovenija
Obnovljena in restavrirana stara čuvajnica 666, ki je stala ob stari progi Preserje - Borovnica, na trasi Južne železnice. Obnovili in odprli so jo leta 2007.
Osrednja Slovenija
Čuvajnica 666 in maketa Borovniškega viadukta. Čuvajnico 666 so zgradili leta 1857. Mala čuvajnica je ena redkih, ki se je ohranila v prvotni arhitekturni zasnovi. Ob čuvajnici je maketa Borovniškega viadukta.
Osrednja Slovenija
Okrogla lina v borovniški čuvajnici 666
Osrednja Slovenija
V čuvajnicah so čuvaji tudi stanovali. Skrbeli so za varnost železniškega prometa. V času, ko ni bilo tehnoloških naprav, so bile čuvajnice postavljene na gosto, saj se je moralo od ene do druge videti.
Osrednja Slovenija
Danes je v lepo obnovljeni čuvajnici 666 fotografska razstava o impozantnem Borovniškem viaduktu in stari Borovnici. 
Osrednja Slovenija
Zgradba nove železniške postaje je bila zgrajena leta 1947, zato se razlikuje od ostalih, ki še stojijo na trasi nekdanje Južne železnice Dunaj - Trst
Osrednja Slovenija
Skozi Borovnico teče potok Borovniščica. Na Ljubljanskem barju se izliva v Ljubljanico.
Osrednja Slovenija
Čuha puha in muzejski vlak je "odpuhal" iz Borovnice v Ljubljano 😎


Povezan izlet:


Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije



Vir: dediščina.si

Razvoj športa v občini Borovnica po II. svetovni vojni, diplomsko delo, Klemen Suhadolnik, Ljubljana, 2016

borovnica.si/znamenitosti