Prikaz objav z oznako slike. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako slike. Pokaži vse objave

sobota, 22. junij 2019

Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah

Na robu starega mestnega jedra Slovenskih Konjic, stoji v osnovi iz 13. stoletja, nadžupnijska cerkev sv. Jurija. Najstarejši del cerkve je današnja glavna ladja in zvonik. Strop je bil prvotno raven in lesen. Za današnje gotske oboke se lahko zahvalimo konjiškemu nadžupniku Valentinu Fabriju, ki je deloval v konjiški fari med leti 1482 do 1509. V tem času je iz romanske cerkve ustvaril gotsko umetnino in jo dal tudi poslikati. Žal se od teh poslikav ni ohranilo prav veliko. Na enem od sklepnikov je še ohranjen njegov grb na katerem sta kladivo in nakovalo. Glavni oltar v prezbiteriju je posvečen sv. Juriju. Nekoliko kasneje so prizidali stransko ladjo, v kateri je črni oltar sv. Križa iz leta 1713. Najmlajši del cerkve je baročna roženvenska kapela s tremi oltarji in freskami, ki jih je ustvaril slovenski baročni slikar Jožef Lerchinger, rojen leta 1720. v Rogatcu. Freske so nastale sredi 18. stoletja.

Slovenija, Štajerska
Zaključek kamnitega rebra v stranski ladji
Slovenija, Štajerska
Gotska cerkev sv. Jurija stoji na koncu Starega trga v Slovenskih Konjicah
Slovenija, Štajerska
Najstarejši del cerkve sv. Jurija je glavna ladja. Zgrajena v 12. ali 13. stoletju. Iz tega časa je tudi zvonik. Kasneje so prizidali stransko ladjo in sredi 18. stoletja še baročno Rožnovensko kapelo. 
Slovenija, Štajerska
Glavni oltar v prezbiteriju posvečen sv. Juriju. 
Slovenija, Štajerska
Poslikan in zvezdasto obokan strop
Slovenija, Štajerska
Rebrasto obokan strop v glavni ladji. Nekatera polja so poslikana s cvetličnim motivom. Posebnost oboka v konjiški cerkvi so rebra, ki rastejo iz kapitelov in se odsekano končajo v prostoru. Desno spodaj.
Slovenija, Štajerska
Sklepnik z grbom nadžupnika Valentina Fabrija. Na grbu sta kladivo in nakovalo. Cerkev so obokali konec 15. stoletja, pred tem je imela raven lesen strop. 
Slovenija, Štajerska
V stranski ladji stoji črni marmorni oltar sv. Križa. Nastal je okoli leta 1713.
Slovenija, Štajerska
Detajl stranskega oltarja sv. Križa
Slovenija, Štajerska
Današnje orgle so iz leta 1959. Izdelali so jih v orglarski delavnici Franca Jenka, v ljubljanskem Šentvidu.
Slovenija, Štajerska
Rebrasto obokan strop s sklepnikom v obliki ščita
Slovenija, Štajerska
Križev pot
Slovenija, Štajerska
Križani, leseno razpelo
Slovenija, Štajerska
Kupola v baročni Rožnovenski kapeli. Kapelo je poslikal slovenski baročni slikar Jožef Anton Lerchinger, ki se je rodil okoli leta 1720. v Rogatcu. Poslikal je kar nekaj cerkva na Štajerskem, med drugim tudi kapelo v samostanski cerkvi v Olimju.
Slovenija, Štajerska
Glavni Rožnovenski oltar je delo furlanskega slikarja in rezbarja Tomaža Fantonija iz leta 1887. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča konjiškega prošta Valentina Fabrija. V spodnjem desnem kotu je njegov grb s kladivom in nakovalom. 
Slovenija, Štajerska
Lerchingerjeva freska v Roženvenski kapeli s personifikacijo pomladi
Slovenija, Štajerska
Nadžupnijska cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah in mogočno župnišče. Na dvorišču je "jumbo" pirh poslikan z zmajem, ki ga je pokončal Jurij in tako rešil mesto in predvsem mlada dekleta, ki jih je zmaj vsako leto zahteval, da ne bi poplavil mesta. Zdaj vemo tudi za čas, kdaj smo obiskali Slovenske Konjice 😊
Slovenija, Štajerska
Portal konjiškega župnišča. 
Nad župnijskim portalom je grb in nad njim v relief ujeta podoba nekdanjega konjiškega župnika Marka Gonana. Med leti 1625 do 1635 je dal prezidati in povečati župnišče, kar je zapisano tudi na plošči, na kateri je tudi njegov grb. 
Slovenija, Štajerska
Valentin Fabri je svojo duhovniško službo v Konjicah nastopil okoli leta 1480. Kmalu po tem se je lotil tudi prezidave in utrditve župnišča. Ker Konjice niso bile utrjene, so se ljudje ob nevarnostih zatekali v župnišče.
Slovenija, Štajerska
Detajl pročelja cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Plošča z vinsko trto je del nekdanjega rimskega spomenika.
Slovenija, Štajerska
Antični nagrobnik (stela) iz 4. stoletja. Stoji v niši obzidja, za cerkvijo.


Povezano:

Slovenske Konjice. Evropska destinacija odličnosti 2017.


Vir:
Voden ogled
slovenskekonjice.wordpress.com
Emilijan Cevc, Poznogotska plastika na Slovenskem, Slovenska matica Ljubljana, 1970
Wikipedija


ponedeljek, 23. julij 2018

Cerkev sv. Štefana v Postojni

Baročna cerkev sv. Štefana stoji v središču starega mestnega jedra Postojne, na manjši vzpetini, kjer je bilo nekoč pokopališče. Zgradili so jo leta 1777, o čemer priča tudi letnica na vhodnem portalu. Načrte je izdelal mariborski arhitekt Leopold Hofer.
Cerkev je v 19. stoletju prizadel požar, tako da je današnja predelana in na novo opremljena. Enoladijska cerkev z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu, zavetniku konj. Poleg glavnega ima cerkev tudi dva stranska oltarja. Vsi so delo Janeza Vurnika iz Radovljice in Matije Tomca, ki je imel svojo delavnico v Šentvidu pri Ljubljani. V štirih rahlo zaokroženih nišah so lepo prilegajoče se spovednice. Vsako krasi oljna slika slikarja Janeza Wolfa. Na slikah so upodobljeni: sv. Katarina, sv. Kralj David, sv. Peter in sv. Magdalena.
Kupoli prezbiterija in ladje sta bogato poslikani. V prezbiteriju sv. Trojica in medaljoni z evangelisti. Kupola ladje pa je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana, v medaljonih lahko prepoznamo sv. Danijela z levi, sv. Katarino, sv. Antona Padovanskega in sv. Andreja s križem.
Velja se sprehoditi tudi do pokopališča, ki je nedaleč stran, ob Tržaški cesti in si ogledati baročno grobnico veleposestniške družine Jurca.

Slovenija, Notranjska
Cerkev sv. Štefana v Postojni so zgradili leta 1777. po načrtih mariborskega arhitekta Leopolda Hoferja (1749-1797). V 19. stoletju je cerkev prizadel požar, tako da so jo nekoliko predelali, dobila pa je tudi novo opremo.
Slovenija, Notranjska
Baročna cerkev posvečena sv. Štefanu, zavetniku konj. Tudi to kaže kako velik pomen za kraj je imelo furmanstvo in seveda konji. Pred cerkvijo stoji doprsni kip sv. papeža Janeza Pavla II
Slovenija, Notranjska
Glavni, kamniti portal cerkve sv. Štefana, z letnico 1777.
Slovenija, Notranjska
Okno obdano s pilastri, nad glavnim portalom. Kamniti okenski okvir, slednjega posnema.
Slovenija, Notranjska
Enoladijska, baročna cerkev sv. Štefana z glavnim oltarjem, ki je posvečen sv. Štefanu. Ob straneh se v štirih, rahlo zaokroženih nišah lepo prilegajo spovednice.
Slovenija, Notranjska
Božje jagnje
Slovenija, Notranjska
Baročni kropilnik
Slovenija, Notranjska
Kupola ladje je poslikana s prizori iz življenja sv. Štefana.
Slovenija, Notranjska
Poleg prizorov iz življenja sv. Štefana, so na oboku ladje, v medaljonih, naslikani sv. Danijel, prerok, ki je največkrat upodobljen z levi, sv. Katarina, sv. Anton Padovanski in  sv. Andrej.
Slovenija, Notranjska
Oljna slika sv. Magdalene je delo slikarja Janeza Wolfa (1825-1884)
Slovenija, Notranjska
Najstarejša je oltarna slika sv. Frančiška Asiškega, v stranski kapeli, delo slikarja Andreja Herrleina (1739. Wurzburg - 1817. Ljubljana). Kamnita kipa predstavljata sv. Tomaža Akvinskega in sv. Antona Puščavnika.
Slovenija, Notranjska
V kupoli prezbiterija je naslikana Sveta Trojica, v medaljonih pa štirje evangelisti. Vse stenske poslikave so delo italijanskega slikarja Domenica Fabrisa. Cerkev je poslikal med leti 1876 do 1879.
Slovenija, Notranjska
Orgle z baročno omaro in vhodna lopa
Slovenija, Notranjska
Sv. Kralj David, oljna slika slikarja Janeza Wolfa
Slovenija, Notranjska
Oba stranska oltarja sta iz sredine 19. stoletja. Mojstra sta bila Janez Vurnik iz Radovljice in Matija Tomc, ki je imel delavnico v ljubljanskem Šentvidu.
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Glavni oltar s kipom sv. Štefana
Slovenija, Notranjska
Korna ograja
Slovenija, Notranjska
Sv. Marija Magdalena upodobljena s hudičevo glavo v rokah. 
Slovenija, Notranjska
Obokan in poslikan predprostor, pod korom in omara za knjige.
Slovenija, Notranjska
Župnišče z dvoramnim kamnitim stopniščem
Slovenija, Notranjska
Nagrobna plošča in grb družine Nicoletti.
Slovenija, Notranjska
Kapela sv. Lazarja z zvonikom, na pokopališču v Postojni, je bila zgrajena leta 1853. 
Slovenija, Notranjska
Kapela s kupolo je zadnji dom družine Jurca. Zgrajena leta 1910.
Slovenija, Notranjska
Relief na kapeli sv. Lazarja



Povezano:

Postojna ni samo Postojnska jama


Vir: Drago Kolenc, Kraji, kjer je prepih doma

ponedeljek, 25. april 2016

Cerkev sv. Martina na Ponikvi

Baročna župnijska cerkev sv. Martina, stoji ob robu Ponikve, na majhni vzpetini, od koder je lep pogled na okoliške vzpetinice, travnike in polja, po katerih se je kot otrok podil tudi Anton Martin Slomšek.
Cerkev kot jo vidimo danes, je bila zgrajena med leti 1732. do 1740. Cerkev je bogata z opremo. Ima glavni oltar, nekaj stranskih, čudovito baročno prižnico pa še marsikaj. Vse je bogato opremljeno s kipi svetnikov, angelov, z reliefi. Mojstri so bili rezbarji in kiparji iz družine Mersi, iz Rogatca. Večino opreme pa je izdelal Janez Jurij Mersi, ki se je preselil v Slovenj Gradec in pustil velik pečat v cerkvah na Štajerskem.
Tudi poslikava, ponkovške cerkve, ne zaostaja za opremo. Cerkev je poslikal slikar, Jakob Brollo in je pravi magnet, ne samo za umetnostne zgodovinarje, ampak tudi za ljubitelje vsega lepega.

Slovenija
Kupolo cerkve sv. Martina, je poslikal Jakob Brollo
Slovenija
Baročna prižnica iz leta 1771. je delo baročnega kiparja in rezbarja, Janeza Jurija Mersija
Slovenija
Prižnica sloni na rokah angela, na njenem obodu pa so kipi štirih evangelistov. Med njimi so reliefi, prizori iz Kristusovega življenja.
Slovenija
Na baldahinu prižnice, je kipar upodobil Jezusa v templju
Slovenija
Tudi ograja stopnišča, ki vodi do prižnice, je bogato okrašena z reliefi.
Slovenija
Angel, ki nosi prižnico, je obut v gladiatorke 😊
Slovenija
Glavni oltar, župnijske cerkve sv. Martina. V osrednji niši je kip sv. Martina. Oltar datira v leto 1758. in je delo kiparja in rezbarja iz Slovenj Gradca, Janeza Jurija Mersija
Slovenija
Tabernakelj z baldahinom, angeli in oltarna miza ali menza, na kateri so upodobljene duše v vicah, ki jih obdajajo plameni. Kot odrešitelj se jim približuje Kristus s skupino svetnikov
Slovenija
Stranski oltar Marije Sedem Žalosti in Božji grob
Slovenija



Slovenija
Stranski oltar, posvečen sv. Antonu Puščavniku
Slovenija
Desni stranski oltar je posvečen Kristusovem trpljenju. Kristus priklenjen k stebru
Slovenija

Slovenija
Stranski oltar sv. Frančiška Ksaverija
Slovenija
Stranski oltar, posvečen Kraljici rožnega venca
Slovenija
Kip Antona Martina Slomška
Slovenija
Baročna, stenska ura, ki jo hranijo v ponkovški cerkvi, naj bi bila last škofa, Antona Martina Slomška. Napis ob uri, citiram: "Baročna stenska ura. Ta baročna ura je iz zbirke akademika dr. Kambiča. Po ustnem izročilu, Jakoba Sokliča, je bila ura last škofa A. M. Slomška. Slomškovi rojstni župniji Ponikvi jo poklanja prva dama slovenske opere ga. Vilma Bukovec Kambič."
Slovenija
Krstilnica v ponkovski cerkvi, kjer je bil krščen tudi Anton Slomšek
Slovenija
Kor z orglami in del stropne poslikave
Slovenija
Zakristijska omara iz leta 1740.
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Poslikava, na stropu, pod korom
Slovenija
Notranjost ponkovške cerkve je poslikal slikar, Jakob Brollo iz Gemone, konec 19. stoletja
Slovenija
Baročna župnijska cerkev sv. Martina na Ponikvi je tudi pomemben kulturni spomenik. Cerkev kot jo lahko vidimo danes, je bila postavljena med leti 1732. do 1740. Zanimivo je, da so zidove nove cerkve postavili kar okoli stare, v kateri so lahko nemoteno opravljali bogoslužje. Ko so novo cerkev zgradili, so notranjo staro cerkev, podrli.
Slovenija
Prezbiterij z zunanje strani. 
Slovenija
Manjša strešica, krita s skrilavci


Vir: Ivan Stopar, Slomškova Ponikva, Mohorjeva družba Celje, 1990


Povezano: Slomškova Ponikva

Velikonočnice na Boču

Cerkev sv. Miklavža na Boču

Studenice, vasica ob vznožju Boča