Kranjska Gora - Borovška vas

Kratek foto sprehod po starem vaškem jedru Kranjske Gore. Vas se je imenovala Borovška vas in leži ob današnji Borovški cesti. Jedro vasi je baročna cerkev Marijinega vnebovzetja, ob nekdanji glavni vaški cesti pa so tudi danes nanizane mogočne kmečke domačije, obnovljene v duhu preteklih časov. Vredna ogleda je Liznjekova domačija, ki je spremenjena v etnološki muzej. V njem spoznamo kulturo bivanja premožne kmečke družine 19. stoletja.
V starem delu Kranjske Gore se je rodil oče Kekca, slovenski pisatelj Josip Vandot. Pred njegovo rojstno hišo so postavili pisateljev doprsni kip in spominsko ploščo. Stalna razstava o Josipu Vandotu je v kletnem delu Liznjekove domačije.
Danes mondeno smučarsko središče Kranjska Gora se je razvilo iz starega vaškega jedra, ki se je imenovalo Borovška vas. Tu so leta 1902. zgradili prvi hotel, hotel Razor. Ko so dve leti kasneje v hotelu ustanovili Letoviško društvo Kranjska Gora, so položili temelje kranjskogorskega turizma. Žal ta secesijski biser trenutno sameva in čaka na ponovno vstajenje. 😎

Osrednji del secesijskega hotela Razor krasi balkon s kovinsko ograjo, zaključi pa ga zanimiva zobata frčada.

Hotel Razor je bil zgrajen leta 1902 in je prvi hotel v Kranjski Gori.

Spominska plošča, Gorske reševalne službe, na pročelju starega hotela Razor

Začetek starega vaškega jedra s secesijsko hišo, ki je bila zgrajena v istem letu kot bližnji hotel Razor

Kapelica sv. Nikolaja stoji ob cerkvi Marijinega vnebovzetja. Pred njo je ploščad za različne sejemske prireditve

Ljudski dom na Borovški cesti. V 19. stoletju je bila to kmetija. Bivalni del se nadaljuje v gospodarsko poslopje. Pred prvo svetovno vojno so jo prezidali in v njej odprli hotel Pošta. Kasneje je postal Ljudski dom.

Gospodarski del domačije, spodaj zidan, zgoraj lesen

Bivalni del hiše s polkrožnim vhodnim portalom in gospodarski del pod eno streho. Začetki domačije na Borovški cesti segajo v 18. stoletje.

Čudovita Liznjekova domačija je postala muzej, ki predstavlja etnološko zbirko zanimivih predmetov.

Bogata kmečka Liznjekova domačija je bila zgrajena v drugi polovici 18. stoletja. Nekaj časa je bila v njej gostilna, od leta 1983. pa je v njej etnološki muzej. Stoji na Borovški cesti 63.

Pročelje Liznjekove domačije krasijo cofasti in geometrijski ornamenti.

Freska na pročelju Liznjekove domačije predstavlja Jezusa v verigah

Bohkov kot v Liznjekovi hiši

Odprtina v zidu se je uporabljala za kurjenje trsk, za razsvetljavo. Pri nas so jo uporabljali v 18. in 19. stoletju. Imenuje se leva. 

Morajna je lesena kuhinjska omara za shranjevanje živil. Vrata omare segajo malenkost čez predale. Če so vrata zaklenjena, tudi predalov ni mogoče odpreti

Poslikana gorenjska lesena skrinja. 

Trentar, pustna maska z zavitimi rogovi. Trentar je vodja parkeljnov v Miklavževem spremstvu

Etnološki muzej v Kranjski Gori predstavlja zbirko pohištva, predvsem iz 19. stoletja. Poslikane postelje, zibelke, omare, skrinje. Prikaz življenja bogate kmečke družine.

Kamra z poslikano posteljo in zibelko. Bogata kmečka družina je imela tudi šivalni stroj

Obokan strop v kamri

Na podstrešju so hranili različno orodje, skrinje za oblačila. Tu so hranili tudi živila, kot je suho sadje, žito in ostalo

Zanimiva novodobna poslikava gospodarskega poslopja

V Kranjski Gori se je, 15. januarja 1884, rodil slovenski pisatelj Josip Vandot, ki je ustvaril Kekca, teto Pehto, Bedanca ... Pred njegovo rojstno hišo so leta 1982. postavili pisateljev doprsni kip

Rojstna hiša slovenskega pisatelja Josipa Vandota (1884-1944). Zasnova hiše sega v 18. stoletje. Stoji v starem vaškem jedru, v nekdanji Borovški vasi. Danes je to ulica Podbreg

Spominska plošča na pročelju rojstne hiše pisatelja Josipa Vandota

Kranjska Gora, dežela Josipa Vandota in večnega Kekca 😊


Enodnevni izlet na Gorenjsko:

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Mojstrana

Slovenski planinski muzej

Planica, Planica ...

Vir: kranjska-gora.si
Register nepremične kulturne dediščine
Zloženka Liznjekova domačija v Kranjski Gori, izdal Gorenjski muzej Jesenice, 2017
Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, 2004

Nova Švicarija - Ustvarjalni center

Obnovljeno Švicarijo so predali svojemu namenu v mesecu maju 2017. Odslej se imenuje Ustvarjalni center Švicarija, ki združuje skupnost, umetnost in naravo. V čudoviti secesijski hiši so restavratorji, arhitekti in ostali mojstri, ohranili skoraj vse poslikave in lesene dele hiše, ki jih ni malo. Arhitekt Ciril Metod Koch bi bil navdušen, jaz sem tudi. Umetniki v nadstropjih lahko uživajo tudi v lepih razgledih, ki sežejo vse do Ljubljanskega gradu. Prav vsak atelje ima tudi svoj dostop na balkon.
Švicarija je bila zgrajena v prvem desetletju 20. stoletja. V njej so uredili hotel v alpskem slogu. Čudovito zgradbo obdaja venec gorenjskih nageljnov, krasijo jo umetelno izrezljani ganki z lesenimi verigami. Vse to je uspelo restavratorjem ohraniti.
Švicarija je postala shajališče meščanov, umetnikov, tudi Ivan Cankar se je tu dobro počutil, tu se je začelo tudi praznovanje 1. maja, ki so ga kasneje preselili na Rožnik. Dobrih sto let kasneje se lahko v Švicariji znova družimo z umetnostjo. Se udeležimo različnih prireditev, razstav, predavanj, delavnic pa še marsičesa za otroke in odrasle.

Zračnik v kamnitem okvirju 

Spominska plošča

Ena najlepših zgradb v Ljubljani, če ne kar najlepša 💜

Vhod v osrednjo dvorano

Tudi gostilna mora bit 😎

Dodatek k Švicariji je prizidan kiparski atelje

Glavna dvorana z nosilnima stebroma. Narejena sta iz opeke. Ob prenovi so hoteli opeko zamenjati. Pri testiranju pa so ugotovili, da je boljša in trpežnejša od novodobnih materialov. 

Lončena peč, v osrednji dvorani, v pritličju

Leseni opaži in poslikave. Tudi zračnik je skrit za leseno loputo, ki so jo po potrebi dvignili

Preklada z lesenimi vijaki 😎

Odlično ohranjen jušnik iz leta 1909.

Leta 1909. je bil, v hotelu Tivoli, organiziran II. gostinski tečaj

Ohranjena poslikava v nekdanji kuhinji. Zajec in žaba. Menda je bila hotelska kuhinja znana po žabjih krakih in zajčji obari 😎

Vse stene hotela Tivoli so poslikali. V glavnem so to cvetlični in živalski motivi. Večino poslikav so restavratorji ohranili.

Še prvotno tlakovanje hotelske kuhinje

V pritličju Švicarije so uredili Spominski atelje Stojana Batiča (1925-2015). Leta 1956. je imel kipar svoj atelje, v delu kjer je danes glavna dvorana. V spominskem ateljeju so na ogled kiparjeva dela, darila, ki jih je dobil, kiparsko orodje, še posebej zanimivo je kiparsko stojalo v obliki kolesa. V spominskem ateljeju je tudi precej pohištva, ki ga je uporabljal Stojan Batič.

Leta 1959. se je Stojan Batič preselil v nov atelje, na Svetčevo ulico, pod Rožnikom. Spominski atelje v Švicariji poskuša oživiti kiparjev stari atelje

Velika slika in mala poleg nje sta delo slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže - 1973. Ljubljana).

Slika spodaj desno, je darilo slikarja Marija Preglja (1913. Kranj - 1967. Ljubljana)

Stari radio in dela kiparja Stojana Batiča. Skulpture, osnutki za spomenike, doprsni kip slikarja Božidarja Jakca

Kipar Stojan Batič je za svoje delo dobil številna priznanja in medalje. Tudi te hranijo v spominskem ateljeju.

Plakat iz leta 1963, ko je Stojan Batič svoja dela razstavljal v Bologni

Sedežna garnitura za obiskovalce in niz risb iz cikla Tragos.

Bronasta skulptura Valovi iz leta 1996. Kipar Drago Tršar (1927. Planina pri Rakeku). Prostore Švicarije krasijo novejša dela kiparjev, ki so tu ustvarjali, v petdesetih letih in kasneje.

Najnovejša postavitev je iz letošnjega leta. Zgodba o drevesu, iz česa naj bi bila, če ne iz lesa. Kiparka Dragica Čadež (1940. Ljubljana)

Kamnito stopnišče vodi v klet

Obokan strop v kleti

Kdo bi rekel, da smo v Švicariji. Kot bi bili v kleti dobro utrjenega gradu

V zgornja nadstropja, kjer so bile nekoč hotelske sobe, danes pa so različni ateljeji, vodi lepo obnovljeno leseno stopnišče.

Gorenjski nagelj krasi tudi notranjost Švicarije. Poslikava, na fotografiji, je na spodnji strani stopnišča

Hiša z veliko ljubezni in srčki na lesenem stopnišču

Cvetlični motiv na stropu sobe v kateri so uredili prostor za druženje. V tem prostoru so ohranili poslikave

Motiv vogalne poslikave. Soba za druženje je v prvem nadstropju Švicarije. Vanjo imajo dostop uporabniki ateljejev. Ob njej je tudi manjša čajna kuhinja.

Detajl poslikane stene

Bronasta skulptura, Žena s ptiči. Kipar Karel Putrih (1910-1959 Ljubljana). Poznamo ga tudi po skulpturah na pročelju našega ljubega parlamenta, ki sta jih ustvarila skupaj z Zdenkom Kalinom.

Leseni ganki in ladijski pod

Hodnik v prvem nadstropju Švicarije oziroma Ustvarjalnega centra je obložen s starim dobrim parketom. Ohranili so vsa vrata hotelskih sobic, čeprav so ponekod sobe združili in dobili večji atelje. Tako vrata s številko vodijo v atelje, tista brez številke pa so samo za okras in v spomin na stare čase

Leseno stopnišče

Ladijski pod, hodnik v drugem nadstropju Švicarije

Poezija v lesu

Lesena veriga

Frčada od blizu. V mansardi Švicarije je tudi Knjižni kot s knjigami o umetnosti in ustvarjanju. 

Nekoč so bile na koncu hodnika sanitarije, danes pa odprt prostor

Pogled na Jakopičevo sprehajališče in Ljubljanski grad. Na začetku 20. stoletja je imel park pred Švicarijo dva paviljona

Pogled na dvorišče in zelene otoke, ki jih je uredila krajinska arhitektka Ana Kučan. Čez čas bodo zeleni 😎


Stara Švicarija

Vir: voden ogled

brošura Ustvarjalni center Švicarija