Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Tih deževen dan nas je iz Divače popeljal v največjo slovensko vas Lokev na Krasu. Središče starega vaškega jedra je baročna župnijska cerkev sv. Mihaela. Njena notranjost je prava mala galerija slikarja Toneta Kralja. Freske je ustvaril konec leta 1942. in na začetku leta 1943. Obok prezbiterija krasi Zadnja večerja, v trenutku, ko apostoli izvedo, da je med njimi izdajalec. V ladji so štiri velike freske Kristusa Samaritana, Kralja, pastirja in sejalca. Fašistom na očeh je Tone Kralj naslikal domoljubne freske s katerimi je pozival k uporu proti fašizmu. Poleg Kristusa in slovenskega naroda je naslikal tudi kraške vasi, ki gorijo, bodečo žico okoli taborišč pa tudi hudobce v nacionalnih barvah okupatorja.

Ob župnijski cerkvi sv. Mihaela stoji gotska kapela Marije Pomočnice, za njo pa nekdanji obrambni stolp, ki so ga skupaj z obzidjem zgradili Benečani okoli leta 1487. V dolgih stoletjih je imel Beneški stolp precej različnih namembnosti. Leta 1830. so dogradili kamnito stopnišče, naredili nadstropje in vstavili okna ter v njem ustanovili vaško šolo. Ko so zgradili novo, je stolp dobilo Bralno in pevsko društvo Tabor. 1930. so fašisti v njem uredili občino, po vojni pa je bila tu Zavezniška vojna uprava cone A. 14. avgusta 1994. so v stolpu odprli Vojaški muzej, v katerem še danes domuje zasebna zbirka.

Staro vaško jedro ima kar nekaj ohranjenih kraških domačij s poslopji in notranjim borjačem, ki so obdani s kamnitim zidom. Ob glavni ulici pa lahko občudujemo obnovljeno templjarsko palačo s častitljivo letnico 1698. na prekladi, staro muzejsko Fabianijevo trgovino in kmečki dvorec v katerem se že leta 1679. omenja gostilna. Družina Muha kraško gostilno tudi danes uspešno upravlja.

Zelo slikovito historično vaško jedro, vredno obiska in ogleda.

Slikar Tone Kralj, Zadnja večerja, obok prezbiterija v cerkvi sv. Mihaela v Lokvi na Krasu. Prizor, ko apostoli izvedo, da je med njimi izdajalec. Skrajno levo je ta tudi upodobljen. Juda Iškarijot z mošnjičkom denarja, ki ga je prejel za izdajstvo, se skuša izmuzniti. 

Prezbiterij cerkve sv. Mihaela z baročnim glavnim oltarjem in kipom sv. Mihaela nadangela ter fresko Toneta Kralja na oboku, Zadnja večerja.

Tone Kralj, Kristus Kralj, ki se je po oblaku spustil na Zemljo. Angelčka mu držita krono. Na desni je slovenski narod, ki ga Kristus z iztegnjeno roko sprejema v svoje varstvo. Na levi klečeplazijo hudobneži z mošnjo denarja, mečem in puško želijo podkupiti Kristusa. Ta jih ne mara in jih zavrača z dvignjeno roko. 

Križev pot na korni ograji

Tone Kralj, Kristus dobri pastir. Rešuje jagnje, ki se je oddaljilo od črede in se zapletlo v žico. Prispodoba za slovenski narod, ki ga skuša rešiti pred vojno grozoto. Tudi baročno prižnico je poslikal Tone Kralj. Naslikal je simbole štirih evangelistov. V srednjem polju so simboli Kristusa, golob z oljčno vejico, križ in riba.

Tone Kralj, Kristus svetopisemski sejalec. V ozadju je slikar naslikal vas Lokev s cerkvijo. Kristus seje dobro seme, za njim pa hudoba seje slabo seme. Hudobnež ponazarja fašizem in nacizem.

Tone Kralj, Kristus Usmiljeni Samaritan, ki pomaga ranjencu. Oblečena sta v slovenske nacionalne barve, ki ponazarjajo trpeči slovenski narod. Na levi prežita hudobca, fašizem in nacizem

V drugi polovici 18. stoletja so ladijski obok okrasili z rokokojsko štukaturo.

Današnja baročna cerkev sv. Mihaela je iz 17. stoletja

Kamnit baročni portal (porton), skupaj s kamnitim obzidjem obdaja župnijsko cerkev sv. Mihaela v Lokvi.

Kapela Marije Pomočnice z gotskim portalom in s streho prekrito s skrilavci. Nad vhodom je plošča z letnico 1426, ko so zgradili kapelo. 

Gotsko okno s krogovičjem in s skrilavci krita kapela Marije Pomočnice

Doprsni kip, na visokem podstavku, Virgila Ščeka (Trst, 1889 - Ljubljana, 1948). Bil je duhovnik, narodni buditelj, politik, publicist in je nekaj časa deloval tudi v Lokvi.. 

Detajl na podstavku spomenika

Spominski park. Osrednji spomenik, obelisk na kamnitem podstavku v obliki rdeče zvezde je posvečen padlim v NOB. Postavili so ga leta 1955. Leta 2000. so postavili ploščo z imeni padlih. Na desni strani je spomenik slovenske osamosvojitve. Za parkom sta osnovna šola in vrtec

Veličastna zgradba v starem vaškem jedru je nekdanji obrambni stolp zgrajen leta 1487.  Danes je v njem Vojaški muzej Tabor. Današnjo podobo je Beneški obrambni stolp dobil okoli leta 1830, ko so mu dogradili kamnito stopnišče in vgradili okna. Vanj se je naselila vaška šola, ki je delovala do leta 1886, ko so nedaleč stran zgradili novo. 

Pred vhodom v Vojaški muzej je na steni skulptura posvečena pisatelju Tonetu Svetini in njegovi knjigi Ukana.

Kamnito stopnišče je nekdanji obrambni stolp dobil leta 1830.

Konec 19. stoletja se je v Beneški stolp vselilo Bralno in pevsko društvo Tabor Lokev. Tu so delovali vse do fašistične okupacije, ko ti prepovejo delovanje društva in rabo slovenskega jezika. 1930. so Italijani v njem odprli sedež občine. Po vojni je tu potekala meja med cono A in cono B. Lokev je spadal pod cono A, bližnja Divača pa pod cono B. V stolpu je takrat domovala Zavezniška vojna uprava cone A. 

Vaški kamniti vodnjak, ob njem pa ohranjeni del kamnitega odtoka

Pisana, nadstropna zgradba je bila zgrajena leta 1930. Nahaja se v starem vaškem jedru. V njej je vrtec.

Templjarska hiša stoji tik ob župnijski cerkvi sv. Mihaela. Preklada nad glavnim vhodom nosi letnico 1698.

Kraška domačija obdana s kamnitim zidom, ki ščiti pred radovedneži, predvsem pa pred kraško burjo

Kamniti portal vodi na obzidano dvorišče oziroma borjač. Visoko obzidje je odlična obramba pred burjo.

Secesijska vila v Lokvi

Razgiban tloris nadstropne hiše s kamnitimi okenskimi okvirji, prekladami in policami. Barva fasade je verjetno novejšega datuma. V hiši je tudi gostilna in picerija. 

Lokev na Krasu je največja slovenska vas. Spada pod občino Sežana

Zadružni dom

Najstarejša kraška gostilna in domačija Muha v Lokvi na Krasu. Gostilna Muha je prvič omenjena že leta 1679. kot furmanska gostilna in kmečki dvorec.

Tudi gmajna je zaščitena s kamnitim zidom

Gasa oziroma stranska ulica

Secesijsko pročelje nadstropne stanovanjske hiše

Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Sežana, rojstni kraj pesnika Srečka Kosovela

Vir: voden ogled fresk Toneta Kralja
Davor Kernel, Kras - Brkini Poslikave Toneta Kralja, Sežana, KD Vilenica, 2003
vojaskimuzejtabor.eu

Koštabona, uspavana lepotica

Koštabona je vasica v Šavrinskem gričevju, v zaledju Kopra. Strnjeno staro vaško jedro, s kamnitimi istrskimi hišami je videti kot uspavana lepotica. Ob našem obisku so bile slikovite, ozke ulice prazne. Žive duše nismo srečali, samo prijaznega koker španjela, ki si je želel družbe, in se nas je zelo razveselil. Nismo imeli prav veliko časa, zato sem ga samo malo "prečohala", potem pa smo se odpravili na ogled istrske arhitekture, čudovitih večinoma lepo vzdrževanih kamnitih hiš in kar treh srednjeveških cerkva, ki jih premore mala Koštabona.

Vse tri koštabonske cerkve so bile zgrajene v 15. stoletju, v 18. pa so dobile baročno podobo. Največja stoji na začetku vasi. Cerkev sv. Kozme in Damjana, zavetnikov zdravja, je bila nekoč romarska, danes pa je župnijska cerkev. Legenda pravi, da je na tem prostoru stalo svetišče boginje zdravja Bone. Po njej naj bi vasica tudi dobila ime. Na sredini vasi stoji najmanjša med njimi, cerkev bl. Elia. Zgradba je bila zgrajena leta 1446. kot stanovanjska hiška. Leta 1742. so jo spremenili v svetišče, ki ga krasi leseni baročni oltar in kamniti okras v luneti vhodnega portala iz 18. stoletja. Zadnja v vrsti, stojijo namreč ob isti cesti, je cerkev sv. Andreja. Ohranjen je stari gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Cerkev krasijo trije leseni, baročni oltarji s kipi in slikami iz 18. stoletja.

Po ogledu čudovitih sakralnih spomenikov smo se odpravili še v Krkavče, kjer na žalost nismo videli boškarina Gajarda, smo si pa ogledali vaško cerkev sv. Mihaela, se sprehodili po vasici in se odpravili še na pozno kosilo na turistično kmetijo Mahnič, ki se nahaja v vasici Dragonja v piranskem zaledju.

Najlepša kamnita hiša v Koštaboni, po moji izbiri 😎

Doprsni kip duhovnika, pesnika in pisatelja Alojza Kocjančiča. 25 let je bil župnik v Koštaboni, rodil pa se je v Kubedu 20. maja 1913. 

Gotsko zašiljeno okno z vitrajem. Cerkev sv. Kozme in Damjana v Koštaboni. Svetnika sta zavetnika zdravja.

Cerkev sv. Kozme in Damijana v Koštaboni. Zgrajena je bila okoli leta 1446. iz istrskega kamna. Obdaja jo kamnito obzidje. V 18. stoletju je notranjost dobila baročno opremo. 

Prezbiterij z zvezdasto rebrastim obokom in gotska poslikava na sredini oboka, sta ostanek prvotne cerkve iz 15. stoletja. Današnji baročni glavni oltar je lesen. V osrednji niši je kip Marije z detetom. V stranskih nišah sta sv. Kozma in sv. Damijan. 

Stranski baročni oltar je posvečen sv. Antonu Padovanskemu. Oltarno sliko je naslikal Bartolomeo Gianelli (1824-1894) iz Kopra. 

Baročni stranski oltar je posvečen sv. Trojici.

Lesena prižnica s kipom Mojzesa na baldahinu

Četrti baročni stranski oltar je posvečen Svetim mučenkam: sv. Luciji, sv. Katarini, sv. Apoloniji in sv. Agati. 

Kor z orglami, ki so novejšega datuma. Restavrirani reliefi, na korni ograji, so krasili oltarne menze v cerkvi sv. Andreja. 

Oltarna slika prikazuje Jezusa z učencema na poti v Emavs

Križev pot in slika Zadnja večerja. Slednja je iz 17. stoletja.

Poslikan strop ladje

Stara osnovna šola v Koštaboni

Cerkev sv. Elia stoji v središču starega vaškega jedra Koštabone. V luneti nad glavnim portalom je Bog oče, nad njim pa trije angeli. 

Cerkev sv. Elia v Koštaboni, so zgradili leta 1742. Menda je na tem mestu stala njegova rojstna hiša. Majhna cerkev, nekateri ji pravijo kar kapela, je enoladijska z enim lesenim oltarjem in zvonikom na preslico

Zvonik na preslico cerkve sv. Elia

Glavni in edini, leseni oltar v cerkvi sv. Elia v Koštaboni. Na oltarju so leseni kipi treh diakonov. Na vrhu je sv. Elia s knjigo, ob straneh sta sv. Lovrenc z ražnjem in sv. Štefan s kamnom. Enake atribute oziroma simbole imajo tudi trije angeli nad vhodnim portalom. V središču je Žalostna Mati Božja ali tudi Marija sedem žalosti. 

Istrska arhitektura v Koštaboni

Kamnita hiša s širokim odprtim prehodom na notranje dvorišče in prijazen koker španjel pa radoveden tudi 😊

Cerkev sv. Andreja stoji na koncu Koštabone. Ob njej je tudi vaško pokopališče. Cerkev so postavili leta 1456. Od takratne cerkve je ohranjen gotski prezbiterij, ki danes služi kot zakristija. Današnja podoba je iz leta 1723. ko je po takratni modi dobila baročno opremo. Cerkev je enoladijska in ima tri lesene baročne oltarje

Cerkev sv. Andreja, obzidje s kovanimi vrati in ohranjen gotski prezbiterij prvotne cerkve iz leta 1456.

Glavni baročni oltar v cerkvi sv. Andreja. Leseni oltar ima tri niše. V srednji je Marija z detetom, na levi je sv. Andrej s križem, na desni pa sv. Elia s knjigo v roki. 

Stranski baročni oltar z oltarno sliko, ki predstavlja "Snemanje Kristusa s križa". 

Oltarna slika drugega stranskega oltarja predstavlja "Jezusovo darovanje v templju". Vsi trije oltarji v cerkvi sv. Andreja imajo tudi lesene menze. Nekoč so jih krasili reliefi, ki so danes restavrirani in jih lahko vidimo na korni ograji župnijske cerkve sv. Kozme in Damijana, ki stoji na začetku Koštabone. 

Enoladijska cerkev sv. Andreja. Na koru je viden del zvonika

Dokaj dobro ohranjene freske na zvezdasto rebrastem oboku iz 15. stoletja. Freske v nekdanjem gotskem prezbiteriju prikazujejo angele v molitvi. Danes je v prostoru zakristija.

Nagrobnik ob cerkvi sv. Andreja. Jakob Bukatič, kurat v Koštaboni. Umrl je leta 1835. (Del latinskega napisa na spomeniku)

Koštabona


Povezan enodnevni izlet po Sloveniji:

Osp in grad Strmec - Socerb

Kubed

Vir: voden ogled
zupnija-kostabona.rkc.si
Popotovanje po Slovenski Istri, Alberto Pucer, Libris, Koper, 2005