Prikaz objav z oznako portal. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako portal. Pokaži vse objave

sobota, 19. maj 2018

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Naš enodnevni izlet v Šaleško dolino se je zaključil v Žalcu. Glavni cilj, najnovejša in uspešna turistična atrakcija mesta, pivska fontana v mestnem parku. Nekateri obožujejo pivo, nekateri pa stara mestna jedra. In to se začne prav pri fontani piva.
Med največje znamenitosti starega mestnega jedra spada župnijska cerkev sv. Nikolaja z župniščem in lepo obnovljenim obrambnim stolpom. Ta je nekoč branil pred turškimi vpadi, danes pa je v njem vinski "keuder", pred njim pa park z zdravilnimi rastlinami. Vredna pogleda je tudi stara kaplanija z mogočnim baročnim portalom in fresko sv. Nikolaja. Od tu naprej je Šlandrov trg, srce starega mestnega trga. Je bolj ulica kot trg. Ob njem je strnjen niz pritličnih in nadstropnih hiš. Večina teh je obnovljenih, njihovi savinjski portali pa so prava paša za oči.

Slovenija, Štajerska
Stara kaplanija z mogočnim baročnim portalom in fresko s podobo sv. Nikolaja. Nadstropno hišo z naslikanimi pilastri so začeli graditi leta 1721. 
Slovenija, Štajerska
Freska sv. Nikolaja na stari kaplaniji v Žalcu. 
Slovenija, Štajerska
Mogočni baročni portal z reliefi so v staro kaplanijo vgradili 1733. in s tem zaključili gradnjo te zanimive zgradbe. Do leta 1947. je bila kaplanija, z ozkim traktom, povezana z bližnjim župniščem 
Slovenija, Štajerska
Nadstropna, vogalna hiša ima bogato dekorirano zunanjost. Zgradili so jo konec 19. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Žalec, strnjen niz hiš v starem mestnem jedru. Za hišami so bila nekoč gospodarska poslopja, za njimi pa polja. Žalec so razglasili za mesto 29. septembra 1964.
Slovenija, Štajerska
Janez Hausenbichler (1838-1896) je bil začetnik hmeljarstva v Savinjski dolini. Bil je veleposestnik in tudi župan trga Žalec. Ob stoletnici njegovega rojstva, leta 1938. so mu postavili spominsko ploščo, na pročelju hiše v kateri se je rodil. 
Slovenija, Štajerska
Kamniti vhodni portal Kvedrove hiše, z letnico 1836, na Šlandrovem trgu v Žalcu
Slovenija, Štajerska
Rojstna hiša slovenskega skladatelja Rista Savina, s pravim imenom Friderik Širca. Rodil se je 11. julija 1859. Že kot otrok se je navdušil za glasbo. Toda poklicna pot ga je zanesla popolnoma v drugo smer. Postal je poklicni vojak, topničar v avstro-ogrski vojski. Glasbe ni nikoli opustil. V Pragi je privatno študiral glasbeno kompozicijo. Po upokojitvi se je dokončno zapisal glasbi in ustvarjal zborovsko glasbo, komorne in klavirske skladbe, napisal je glasbo za štiri opere, med njimi Lepa Vida in Matija Gubec in dva baleta. Umrl je 15. decembra 1948. V rojstni hiši, na Šlandrovem trgu 25, je muzej in skladateljeva spominska soba.
Slovenija, Štajerska
Ob župnijski cerkvi stoji, lepo obnovljen, taborski obrambni stolp iz začetka 16. stoletja. Enonadstropni stolp je zidan iz prodnikov, zaključuje ga stožčasta strešica. Danes je v stolpu vinski "keuder", pred njim pa so zasadili park z zdravilnimi rastlinami
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Žalcu kot jo vidimo danes je večinoma iz začetka 20. stoletja. Najstarejši del cerkve je zvonik z letnico 1518. in pa portal z letnico 1670.
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Nikolaja in obnovljen obrambni stolp
Slovenija, Štajerska
Park ob župnijski cerkvi sv. Nikolaja
Slovenija, Štajerska
Arkadno župnišče
Slovenija, Štajerska
Baročni portal, ki vodi na zvonik župnijske cerkve sv. Nikolaja, je iz leta 1670. Prvotno je bil to portal kapele sv. Lucije, ki so jo v drugi polovici 17. stoletja prizidali h cerkvi
Slovenija, Štajerska
Kamniti portal z letnico 1840. naj bi bil značilen za Savinjsko dolino.
Slovenija, Štajerska
Stara Zotlova kovačija. Jedro stavbe je iz 16. stoletja, ko je bila v njej nekaj časa protestantska kapela. Današnja podoba hiše je iz leta 1840. Od leta 1802. do danes v njej deluje kovačnica
Slovenija, Štajerska
Župnijska cerkev sv. Nikolaja in župnišče, ki je zgrajeno v obliki črke L. Osnova župnišča je iz začetka 17. stoletja
Slovenija, Štajerska
Skulptura hmeljarja, štangarja, v mestnem parku je delo kiparja Janeza Boljke. V mestnem parku je našla svoj prostor vse bolj popularna pivska fontana.
Slovenija, Štajerska
Tako so se prvotno postavljale lesene palice na hmeljiščih
Slovenija, Štajerska
Mestni park Žalec
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča v mestnem parku


Enodnevni izlet na Štajersko:


Šempeter in Rimska nekropola


Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda


Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa


Velenje, staro in novo mestno jedro




Vir: Ivan Stopar, Žalec in Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 73, Ljubljana 1977
zloženka Slovenski glasbenik Risto Savin, TIC Žalec
informativne table na pročelju hiš
RNKD


petek, 02. marec 2018

Svetišče na Poljanah s Plečnikovim pridihom

Začetki Svetišča na ljubljanskih Poljanah segajo v leto 1897, ko so jezuiti začeli graditi svojo večnamensko redovno hišo. Historicistično zgradbo je projektiral avstrijski arhitekt Rajmund Jablinger. V dobrih sto letih svojega obstoja je Svetišče bolj malo služilo svojemu namenu. Mogočno neoromansko cerkev so v grobem dokončali leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Tako so vanjo nastanili vojake, uporabljali so jo tudi kot vojaško skladišče. Kasneje so jo uporabljali kot mestno skladišče za živila. V notranjost so jih vozili kar z vozovi.
19. marca 1922. so cerkev blagoslovili in jo vrnili jezuitom. Nekaj let kasneje, 1925. naredi arhitekt Jože Plečnik načrt za Dom duhovnih vaj, ki je bil prvi te vrste na Slovenskem. Leta 1941. je Plečnik v cerkvi uredil tudi glavni oltar sv. Jožefa, katerega kip je ustvaril kipar Božo Pengov.
Če je kdo pomislil, da lahko svetišče končno postane Svetišče, se je zmotil. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj nacionalizirano. Mogočno cerkev uporabijo za filmski studio, kjer so posneli tudi mladinski film Kekec. Spomeniškemu varstvu se lahko zahvalimo, da je prezbiterij ohranjen v celoti. Takrat so oltarno steno zazidali in Plečnikov oltar je tako skrit počival več kot pol stoletja. Na žalost pa jim to ni uspelo za Plečnikovo valjasto prižnico. Izginila je neznano kam. Dom duhovnih vaj postane otroška klinika, nato porodnišnica. Takrat so dogradili prizidek in stolp za dvigalo, ob tem pa uničili del Plečnikove fasade. Po končani zdravstveni dejavnosti, nastanejo tu pisarne gradbenega podjetja.
Potem pa se je zgodil "Papež ma vas rad". Leta 1996. je prišel na obisk v Slovenijo papež Janez Pavel II. Takratna oblast se je hotela čim bolj "izkazati". V celoti so prenovili svetišče, ki je končno postalo Svetišče in ga vrnili v uporabo cerkvi. Dom duhovnih vaj je postal Ignacijev dom duhovnosti. V pritličju je kapela, ki so jo uredili tudi z mozaiki, ki jih je daroval slikar in duhovnik ter Prešernov nagrajenec Marko Rupnik.

Slovenija
Stranski portal cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Detajl stranskega portala. Lev drži dva kamnita stebra z izklesanima kapiteloma in vodoravno kamnito preklado.
Slovenija
Zunanja stran prezbiterija cerkve sv. Jožefa
Slovenija
Markanten in mogočen zvonik, cerkve sv. Jožefa, visok dobrih 68 metrov, je viden daleč naokoli. Neoromansko cerkev so zgradili leta 1913. po načrtu arhitekta in benediktinca Anzelma Wernerja. 
Slovenija
Najstarejši del svetišča na Poljanah je rezidenca oziroma samostan, ki so ga postavili jezutiti leta 1897. Leta 1914. zgradijo mogočno cerkev, ki je v svoji zgodovini večkrat spremenila svojo namembnost. Zadnja pridobitev pa je Dom duhovnih vaj, zgrajen leta 1925. po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. 
Slovenija

Slovenija
Cerkev sv. Jožefa v Ljubljani je bila skoraj dokončana leta 1914. Ker se je začela prva svetovna vojna pa prostor ni zaživel kot sakralno svetišče temveč so ga uporabili za namestitev avstrijskih vojakov, pozneje tudi kot skladišče. Jezuiti so dobili cerkev šele leta 1921 in jo naslednje leto prvič posvetili. 
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj so po drugi vojni nacionalizirali. V zgradbi so uredili porodnišnico. Z dozidavo stolpa za dvigalo so dodobra uničili Plečnikovo fasado
Slovenija
Detajl pročelja jezuitskega samostana, ki so ga zgradili leta 1897. 
Slovenija
Dvoriščna stran jezuitskega samostana
Slovenija
Del vhodnega portala v samostan in romanska bifora
Slovenija
Umetelno okovje na lesenih vratih s cvetličnim motivom
Slovenija
Luneta nad glavnim vhodom v cerkev s prizorom "Smrt sv. Jožefa"
Slovenija
Detajl glavnega portala. Bogato oblikovani kapiteli in letnici 1912 / 1913, ko so začeli graditi mogočno cerkev sv. Jožefa
Slovenija
Rozeta na pročelju cerkve, nad glavnim portalom
Slovenija
Razkošen glavni portal cerkve sv. Jožefa. Reliefi na zunanjem loku predstavljajo prizore iz življenja sv. Jožefa.
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Zvonik z romanskimi biforami. V višino meri 68,5 metra
Slovenija
Pilastri na zunanji strani so prekinjeni s strešicami
Slovenija
Razgibana stranska fasada cerkve
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Prezbiterij po načrtih arhitektov Jožeta Plečnika in Antona Bitenca. Oltar sv. Jožefa zaključujejo temne propileje, oltarna miza pa je postavljena na množico svetlih stebričkov. Kip sv. Jožefa je delo kiparja Boža Pengova.
Slovenija
Plečnikova stola v prezbiteriju
Slovenija
Notranjost cerkve je zelo asketska, da ne rečem pusta in dolgočasna. Nad korom je leseni kasetni strop. Enak je tudi v vhodni veži
Slovenija
Stranska niša
Slovenija
Stranska niša z doprsnim kipom papeža Janeza Pavla II.
Slovenija
Rdeče in zlato okrašen prezbiterij je pravo nasprotje cerkveni ladji. 
Slovenija
Obokan strop
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Pogled iz vhodne veže s kropilnikom proti prezbiteriju
Slovenija
Leseno razpelo s Križanim v vhodni veži
Slovenija
Lesena skulptura pred Ignacijevem domu duhovnosti
Slovenija
Plečnikov Dom duhovnih vaj se danes imenuje Ignacijev dom duhovnosti. V vhodni veži, na desni strani je vhod v javno dostopno kapelo. Tabernakelj, monštranca in okras na ambonu je delo in darilo patra Marka Rupnika. 
Slovenija
Relief Križanega pred vhodom v kapelo


Povezano:

Iz Poljan na Ljubljanski grad