Prikaz objav z oznako pieta. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako pieta. Pokaži vse objave

torek, 17. december 2019

Kapela Celjskih grofov in cerkev sv. Danijela v Celju

Gotska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu in v bližini reke Savinje. Okoli leta 1306. je bila to triladijska cerkev z ravnim lesenim stropom. Konec 14. stoletja so leseni strop odstranili in cerkev križno rebrasto obokali. Kamnite oboke z nekaj ohranjenih srednjeveških fresk, lahko občudujemo tudi danes. Pri prenovi cerkve so bili veliki donatorji Celjski grofje, zato lahko na sklepniku vidimo tudi njihov grb s tremi zvezdami.

Na začetku 15. stoletja dobi cerkev sv. Danijela najlepšo gotsko kapelo daleč naokoli. Tudi pri tem so izdatno pomagali Celjski grofje. Danes je kapela posvečena Žalostni Materi božji, prvotno pa Svetim Trem kraljem. Ko vstopiš vanjo ostaneš brez besed in skoraj pozabiš na dihanje 😊

Meni najlepše so gotske kamnite sedilije z umetelno izklesanim baldahinom, ki bi ga po vzorcu lahko primerjali z idrijsko čipko, izdelava pa je že druga zgodba. Na nasprotni strani je podobna umetnina, vendar ima ta na spodnjem delu omarice. Na vsaki strani kapele so nekakšne molilnice s po dvema manjšima odprtinama v katerih so doprsni baročni kipi z relikvijami. Na steni so nanizane kamnite konzole, na njih stojijo baročni kipi apostolov, nad njimi pa zopet gotski kamniti baldahini. Konzole so svojevrstna umetnina, prav vsaka je drugačna in upodabljajo različna mitološka bitja. Vse to in še več obkroža kip Pieta, Žalostne Matere božje.

Cerkev sv. Danijela je skozi stoletja doživela velike prenove, glede na sakralno "modo" je bila sprva gotska pa baročna, nato nastopi nova gotika in zopet prenova. Vmes je doživela požar in bombardiranje leta 1945. Cerkev, predvsem pa ljudje se niso dali. Vedno znova so jo obnavljali. Celovito obnovo je cerkev doživela med leti 1963. do 1969. V tem obdobju je cerkev dobila vitraje na oknih, ki so delo duhovnika in slikarja Staneta Kregarja. Zadnja pridobitev pa je reliefni Križev pot, ki ga je leta 1972. ustvaril kipar France Gorše.

Za konec enodnevnega izleta smo obiskali še Celjski grad.

Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Severin Freinwitbein, z grbom in napisom, iz 17. stoletja in omarice za shranjevanje relikvij s čudovitim, skoraj filigransko, obdelanim kamnitim okrasjem.
Slovenija, Štajerska
Sedilije v kapeli Žalostne Matere božje so nastale okoli leta 1400.
Slovenija, Štajerska
Oltar z gotskim kipom Pieta, v kapeli Celjskih grofov oziroma kapeli Žalostne Matere Božje
Slovenija, Štajerska
Križno rebrasti obok v kapeli so poslikali s freskami okoli leta 1413. 
Slovenija, Štajerska
Baročni nagrobni ščit barona Georga Karla pl. Reisiga
Slovenija, Štajerska
Razkošni gotski baldahini, kipi svetnikov in čudovite konzole na katerih stojijo pa seveda stare razkošne nagrobne plošče. Desna konzola predstavlja žensko s konjskim telesom
Slovenija, Štajerska
Okoli kapele so nameščene čudovite gotske kamnite konzole. Na njih so kipi apostolov iz 17. stoletja, nad njimi pa umetelno izklesani kamniti gotski baldahini.
Slovenija, Štajerska
Razkošna nagrobna plošča z grbom opata Bernarda od Maurisperga iz 17. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik vzidan v notranjost kapele Žalostne Matere božje je iz leta 1597. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobna plošča Sigismunda Gaisruka iz leta 1704. Pod grbom je napis v nemški gotici. 

Slovenija, Štajerska
V veliki odprtini je kamnita klop in molilni pult, v dveh manjših odprtinah pa so doprsni baročni kipi svetnikov. V njih so relikvije. Enako je na nasprotni steni kapele Žalostne Matere božje. 
Slovenija, Štajerska
Ročno kovana vrata, ki vodijo v kapelo Žalostne Matere božje, so delo opata Bernarda Mavrišiča, iz leta 1658
Slovenija, Štajerska
Del poslikanega oboka gotskega prezbiterija je iz konca 14. stoletja. Na srednjem sklepniku je grb Celjskih grofov. 
Slovenija, Štajerska
Veliki oltar v cerkvi sv. Danijela in visoka gotska okna z vitraji slovenskega slikarja in duhovnika Staneta Kregarja (1905. Zapuže pri Dravljah - 1973. Ljubljana), ki so nastali leta 1963. Tabernakeljski glavni oltar je izdelan iz večbarvnega marmorja, kipi pa iz belega marmorja. Ob tabernaklju stojita sv. Jožef in sv. Andrej s svojim križem. Ob straneh stojita dva škofa, sv. Miklavž in sv. Maksimilijan. Oltarno mizo podpirata marmorna putta. Oltar je iz leta 1743.
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska, Poklon Svetih Treh kraljev, v prezbiteriju
Slovenija, Štajerska
Poslikan steber
Slovenija, Štajerska
Poslikan obok krstne kapele iz leta 1622. V medaljonih so podobe apostolov.
Slovenija, Štajerska
Gotska krstilnica
Slovenija, Štajerska
Srednjeveška freska
Slovenija, Štajerska
Baročna prižnica je iz leta 1851. Je delo graških mojstrov.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Visoka gotska okna je z vitraji opremil slikar Stane Kregar
Slovenija, Štajerska
Reliefni Križev pot je ustvaril kipar France Gorše, leta 1972.
Slovenija, Štajerska
Renesančna nagrobna plošča viteza Sigmunda Schrotta iz 16. stoletja
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik Hermana IV., ki je bil nezakonski sin Celjskega grofa Hermana II. 
Slovenija, Štajerska
Orgle
Slovenija, Štajerska
Marmorni steber s pozlačenim kapitelom. Na stebru stoji pozlačen lesen kip Marije s krono in žezlom ter Jezuščkom iz prve polovice 18. stoletja.
Slovenija, Štajerska
Gotska triladijska cerkev sv. Danijela stoji v starem mestnem jedru Celja, na Slomškovem trgu. 
Slovenija, Štajerska
Nagrobnik grofov Karla in Ludovika Grosa iz 18. stoletja. Obsežen zapis na nagrobni plošči pravi, da sta bila rojena v Torinu (Turin), v plemiški družini. V cesarski vojski sta dosegla čin maršala. Kasneje sta se ustalila v Celju. Ludovik se je leta 1753. oženil in dobil štiri otroke. Leta 1758. je umrl, star 60 let. Za otroke je naprej skrbel njegov brat. Ta se ni nikoli poročil, umrl pa je leta 1778. v starosti 88 let. Večino svojega življenja sta brata preživela v vojaški službi. 
Cela življenjska zgodba napisana na kosu kamna 😎 Plošča s kipcem sv. Roka je samostojna in ne spada h nagrobniku. Tu je bil nekoč stranski vhod v cerkev sv. Danijela. Na spominski plošči piše, da je vrata izdelal Gerorg Lenz, kamnosek iz Celja, leta 1673.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Monumentalni kip škofa Antona Martina Slomška z dečkom, ki ga posluša, je leta 1937. zasnovala kiparka Karla Bulovec Mrak (1895. Bled - 1957. Golnik). Od leta 1996. stoji v bližini cerkve sv. Danijela. 
Slovenija, Štajerska
Stari nagrobniki vzidani na cerkev sv. Danijela. Prvi z leve je nagrobnik družine Cupitana iz leta 1584. 
Slovenija, Štajerska
Staro mestno jedro Celja
Slovenija, Štajerska
Del srednjeveškega obzidja
Slovenija, Štajerska
Na dvorišču Celjskega gradu lahko igramo šah, če ni vse zasneženo seveda 😊
Slovenija, Štajerska
Celjski grofje, ki so bivali na gradu, so bili veliki donatorji cerkve sv. Danijela.
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Nad Celjski grad se je spustila noč


Enodnevni izlet na Štajersko:

Dvorec Novo Celje

Petrovški križi in bazilika Marijinega obiskanja


Vir: voden ogled
Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 44, Založba Obzorja Maribor, 1973
Urh Ferlež: Vzidane plošče na zgradbah v starem mestnem jedru Celja, Mestna občina Celje, 2012


četrtek, 7. september 2017

Zakladi sv. Jurija in mesta Piran

Ob obisku ali dopustovanju v Piranu, zelo priporočam tudi ogled Župnijskega muzeja. Nahaja se pod zakristijo cerkve sv. Jurija. Mali muzej hrani velike zaklade. Sestavljen je iz treh delov. V zakladnici so na ogled liturgični pripomočki, kot je čudovita baročna monštranca, kelihi, procesijski križ, relikvarije ... Še najbolj ponosni so na relikvarij sv. Jurija, v obliki noge kjer je shranjena svetnikova kost in na njegovo srebrno skulpturo, ki jo uporabijo tudi v procesijah.
Pod zakladnico je lapidarij s tranzeno, ki je krasila krstilnico sv. Janeza Krstnika. Med kamnitimi predmeti pa najdemo tudi edinstven lesen model cerkve sv. Jurija iz okoli leta 1590.
Pod cerkveno ladjo se nahaja arheološka jama z žlahtnimi "ruševinami".  Tu so ostanki oziroma zidovi nekdanjih zgradb, ki segajo v čas pred n. št.
Zanimivo muzejsko zbirko in cerkev sv. Jurija, si lahko ogledamo za simboličnih 1,50 €, ki jih uporabijo za obnovo in vzdrževanje piranskih cerkva.
Slovenija, J. Primorska
Baročna monštranca
Slovenija, J. Primorska
Sv. Jurij na konju. Srebrna skulptura iz začetka 18. stoletja, na katero so v muzeju še posebej ponosni. Uporabljajo jo tudi v procesijah.
Slovenija, J. Primorska
Sv. Jurij na konju
Slovenija, J.Primorska
Relikvarij, doprsni kip sv. Jurija z letnico 1700
Slovenija, J. Primorska
Relikvarij, bogato okrašena noga sv. Jurija. V relikvariju je kost sv. Jurija, tam kjer so odprta vratca.  Umetnina je iz druge polovice 15. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Relikvarij, noga sv. Jurija še z druge strani
Slovenija, J. Primorska
Detajl procesijskega križa iz začetka 18. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Procesijski križ v vsej svoji lepoti, začetek 18. stoletja
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska
Relikvarij ogrinjala Blažene device Marije iz 19. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Baročna procesijska svetilka oziroma fanal (detajl) iz 17. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Relikvarij iz druge polovice 15. stoletja in kelih
Slovenija, J. Primorska
Prehod v prostor, ki mu pravim "žlahtne ruševine" 😎
Slovenija, J. Primorska
"Žlahtne ruševine" Prostor se nahaja pod cerkveno ladjo. V njem so ostanki zidov tudi iz rimskih časov, 1. in 2. st.pr.n.št.
Slovenija, J. Primorska
Ohranjena in restavrirana lesena maketa župnijske cerkve sv. Jurija iz 16. stoletja
Slovenija, J. Primorska
V lapidariju Župnijskega muzeja je shranjena originalna srednjeveška tranzena iz 12. stoletja, ki je krasila krstilnico sv. Janeza Krstnika. Danes je na krstilnici kopija. Kamnito mrežo so uporabljali za zapiranje okenskih odprtin. 
Slovenija, J. Primorska
Kamnito korito iz 15. stoletja
Slovenija, J. Primorska
Kamnite stopnice, po katerih se spustimo v lapidarij, ki je pod zakristijo in muzejem, je ohranjen vklesan motiv iz narave.
Slovenija, J. Primorska
Baročni svečnik in grb neznanega veljaka. Svečnik je danes posodobljen in je postal stenska luč 😎
Slovenija, J. Primorska
Baročni okvir
Slovenija, J. Primorska
Tudi lesena stola nista ravno rosno mlada 😉
Slovenija, J. Primorska
Angela nad vhodom v zakristijo župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu
Slovenija, J. Primorska
Baročni okvir
Slovenija, J. Primorska
Križani iz Pirana, začetek 14. stoletja. 
Slovenija, J. Primorska
Po ogledu Župnijskega muzeja še pogled na Piran in morje, nato pa obvezno pokukat še v krstilnico sv. Janeza Krstnika. 😊
Slovenija, J. Primorska
Trenutno lahko v krstilnici sv. Janeza Krstnika, občudujemo motiv iz Bele krajine. Sliko, z naslovom Beli veter, je ustvarila slikarka Joni Zakonjšek
Slovenija, J. Primorska
Pieta
Slovenija, J. Primorska

Slovenija, J. Primorska


Povezano:



Vir: zupnija-piran.si
zapisi ob eksponatih