Topolšica, kraj kjer se je končala druga svetovna vojna

Topolšica je manjši kraj v Šaleški dolini. Spada v občino Šoštanj. Kraj je znan po zdravilišču. Prvi zapis o zdravilni vodi v Topolšici so našli v dnevniku ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je 31. maja 1617. zapisal, da se je v vrelcu osemkrat okopal in se potem bolje počutil.

Bolj množična uporaba toplic se je pričela leta 1838. Takratni lastnik zemljišča, gostilničar, kmet in mlinar Stopar, po domače Topličnik, je zgradil dva manjša bazena. Za kopanje v zdravilni vodi je drago zaračunal, zato so si ga lahko privoščili le premožnejši. Leta 1874. sta dva dunajska zdravnika odkupita 'toplice v nastajanju' in tako lahko rečemo, da se v Topolšici začne zdraviliški turizem.

Po prvi svetovni vojni, leta 1919. v Topolšici odprejo prvi sanatorij za zdravljenje tuberkuloze v Sloveniji. Za to smrtonosno povojno bolezen takrat ni bilo učinkovitih zdravil. Kar so zdravniki ponujali bolnikom je bila ugodna klima, mir in sprehodi po okoliških smrekovih gozdovih. Tu se je zdravila tudi znana pesnica in pisateljica Desanka Maksimović, ki je takratno dogajanje opisala v romanu Otvoren prozor (Odprto okno).

Leta 1945. je ime Topolšica odmevalo po vsem svetu. Tu je 9. maja, nemški general podpisal kapitulacijo za JV Evropo. V spomin na ta veliki dogodek, so v zgradbi, v zdraviliškem parku, odprli spominsko sobo.

Tudi danes zdravilišče v Topolšici nudi obilo aktivnosti za zdravo življenje. Razvejana mreža peš poti po čudoviti naravi, plavanje v notranjih in zunanjih bazenih in številne športne aktivnosti. Med njimi tudi kolesarjenje po novi kolesarski progi, ki nas popelje v bližnji Šoštanj pa še kam.

Drevo v najlepših jesenskih barvah

Park v sklopu zdravilišča Topolšica

Nadstropna zgradba s poudarjenim srednjim delom je bila zgrajena sredi 20. stoletja. Stoji v zdraviliškem parku. V njej so uredili spominsko sobo v spomin na 9. maj 1945, ko je nemški general Alexander Lohr podpisal eno od štirih delnih kapitulacij nemških oboroženih sil. Podpis v Topolšici je veljal za JV Evropo.

Spominska plošča z imeni žrtev fašizma iz Topolšice

Vhod v spominsko sobo nemške kapitulacije 1945

V odprtem delu spominske sobe je pet doprsnih kipov, partizanov 4. operativne cone, ki so sklenili, da umikajoči se nemški vojski zaprejo pot, ko se je ta umikala iz Hrvaške. 

Zdraviliški park so uredili konec 19. stoletja

Zdraviliški park ob potoku Toplica so uredili v zadnjem desetletju 19. stoletja

Simpatične lesene hiške sestavljajo apartmajsko naselje Ocepkov gaj

Ocepkov gaj v zdravilišču Topolšica

Nad Topolšico se dviga hrib Lomek oziroma Lom (884 m). Tik pod vrhom so ob cesti nanizane manjše in večje hiške, ki so lepo vidne tudi iz Ocepkovega gaja.

Gostišče in turistična kmetija Pirnat se nahaja deset minut hoda od zdravilišča Topolšica

Znamenje v gozdu

Nekoč je bil bolj smrekov gozd, danes je malo mešano, še vedno pa blagodejno vpliva na naše počutje

Čudovit in lepo ohranjen skedenj

Stari Gasilski dom, pritlična zgradba z dvoosno frčado in letnico 1931, nad glavnim vhodom. Znamenitost doma je lepo ohranjen leseni stolp s sireno. Stoji na vhodu v Topolšico.

Na majhnem gričku, tik ob Gasilskem domu, stoji osnovna šola. Šolo so zgradili okoli leta 1930, po načrtih arhitekta Maksa Strenarja (10. januar 1907. Trst - 30. oktober 1968. Kranj). 

Kapelica v kateri stoji leseni kip Srca Jezusovega, ima bogato okrašeno fasado. Postavili so jo leta 1913. 

Kapelica Srca Jezusovega v Topolšici. 

Lepo je videti dobro ohranjen in vzdrževan toplar 

Kip sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, stoji pred novim gasilskim in večnamenskim domom, ki so ga odprli leta 2011.

Kolo kot umetniška inštalacija 😎 Od Topolšice do Šoštanja je speljana kolesarska pot

Topolšica, zdravilišče, zunanji bazeni in ogromno sprehajalnih poti po čudoviti naravi

Paviljon, park in sprehajalne poti pred domom za starejše občane v Topolšici

Modernistična, megalomanska zgradba centra starejših Topolšica, stoji nedaleč stran od kompleksa zdravilišča.

Hiša s poudarjenim osrednjim delom, z dvoramnim stopniščem, z altano in neorenesančnim čelom, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Dvokapna streha ima v zatrepu imenitna, rezljana lesena balkona. Hiša po mojem okusu, čudovita 😍

Vila Breda je leta 2018. v razsulu. Nekdaj je bila elitna zdraviliška zgradba. Zgradili so jo okoli leta 1900. Vila je kulturna dediščina lokalnega pomena. Upam, da znova zasije v vsej svoji lepoti 😎


Podobno:

Samostan, lekarna, čokolada in jelenčki

Vir: Register NKD
sostanj.si - Krajevna skupnost Topolšica

Kartuzija Bistra - Tehnični muzej Slovenije

Nekdanja mogočna kartuzija Bistra leži ob robu Ljubljanskega barja, približno na polovici poti med Vrhniko in Borovnico. Leta 1255. jo je ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheim. Samostan je dobil v last zemljišča, ki so bila na področju današnje Borovnice, Vrhnike, Cerknice in Logatca. Imeli so tudi vinograde v Vipavi in Kopru. Kartuzija s svojimi poslopji objema izvir reke Bistre, ki je pritok Ljubljanice. Kljub vodnemu viru je samostan nekajkrat zajel požar pa tudi potresi mu niso prizanašali. Kartuzija je delovala do leta 1782. ko jo je cesar Jožef II z dekretom ukinil, tako kot mnoge druge.

Leta 1826. je samostan in posestvo, na dražbi, kupil trgovec in tovarnar Franc Galle. Samostan se je prelevil v veleposestvo in dobil novo ime, grad Bistra. Po drugi svetovni vojni so grad nacionalizirali. Od leta 1951. so vanj naselili muzej. Tako je nastal Tehnični muzej Slovenije. V lepo obnovljenih prostorih, obdanih s parkom in reko Bistro, si lahko ogledamo številne zbirke: Titove starodobne avtomobile, rekonstrukcijo mlina in kovačije, zgodovino tiskarstva, razvoj tekstilne tehnologije na Slovenskem, gozdarski in lesarski oddelek in še marsikaj.

Ob ogledu nekdanje kartuzije in številnih muzejskih zbirk nam čas hitro mine. V lepem vremenu je tudi sprehod po parku čudovit. Super ideja za krajši izlet.

Čeprav so bili kartuzijani oproščeni plačevanja cestnin in mostnin pa so sami najverjetneje za prehod čez njihovo posest pobirali cestnino

Severna stran nekdanjega kartuzijanskega samostana z obrambnim stolpom, ki so ga zgradili skupaj z obzidjem, za obrambo pred Turki, v 15. stoletju.

V objemu nekdanjega samostana izvira reka Bistra

Križno obokan prehod na starem vhodu v kartuzijanski samostan Bistra

Stari baročni vhod na dvorišče kartuzije Bistra. Zaključuje ga manjši stolp

Del baročnega pročelja

Cvetoči arkadni hodnik

Zazidan mali gotski portal

Spominska plošča

Skozi kartuzijo Bistra je speljana regionalna cesta Vrhnika - Borovnica

Piccolo 6 HP. Mali avto so izdelali v Tovarni kmetijske mehanizacije Ruppe v Nemčiji. Izdelovali so jih med leti 1904. do 1912. Največja hitrost, ki jo je dosegel mali lepotec je bila 40 km na uro

BMW 315. Muzejski eksponat v Tehničnem muzeju Bistra nosi letnico 1935. Avto srednjega cenovnega razreda je dosegal hitrost do 100 km na uro

Naš ljubi Tomos 😎 Muzejski Tomos D 5 s je dirkalni motor iz leta 1962. Z muzejskim dirkalnikom so tekmovali v Veliki Britaniji. Tomosova dirkalna kolesa so zmagovala na dirkah po Jugoslaviji pa tudi na Švedskem in Nizozemskem

Torklja oziroma stiskalnica za pridelavo olja

Leseni mostiček nas pripelje do zgradbe v kateri je tekstilni oddelek

Vodna žaga, ki jo je postavil veleposestnik Galle. 

Samostansko muzejska idila v Bistri

Kartuzija Bistra leta 1679. kot jo je videl Janez Vajkard Valvazor

Bistriški grb

Sv. Hubert s svojim jelenčkom na dvorišču samostana. 

Stari vhod v samostan z dvoriščne strani

Sončna ura

Sončna ura z letnico 1669

Freska na pročelju osrednje zgradbe ob glavnem dvorišču

Samostanski trakt z arkadami v pritličju in arkadnim hodnikom

Stopnišče z železnimi kovanimi vrati

Kamniti gotski portal

Kamniti podstavek z reliefom

Razstavna dvorana lesarstva z repliko drevaka

Kaj vse lahko naredimo iz lesa? Tudi stol v obliki babuške 😊

Arkadni hodnik z lesenim tlakovanjem

Pogled na glavno samostansko dvorišče

Osrednja zgradba kartuzije s fresko in vogalnim pomolom. V njej je razstava gozdarstva in lesarstva

Ročna črpalka

Križni hodnik z gotskimi odprtinami je najstarejši ohranjeni del nekdanje kartuzije Bistra. Ob njem je nekoč stala srednjeveška cerkev

Pomol na konzolah nad križnim hodnikom

Tlakovanje nekdanjega atrija ob križnem hodniku

Prehod med atrijem in križnim hodnikom

Rebrasto obokan križni hodnik

Sklepnik s cvetličnim motivom

Konzola, zaključek kamnitega rebra

Rimski nagrobnik iz prve polovice 3. stoletja. Našli so ga v Bistri kamor so ga najverjetneje prinesli od drugod. Kje je stal prvotno ni znano

Samostanski park

Križni hodnik in stari drevak

Samostanski park in sprehajalne poti

Kartuzija Bistra je bila ustanovljena leta 1255. in je delovala vse do 1782, ko jo je Jožef II. z dekretom razpustil

Mokrišče, bajer

Lesena vodna zapornica

Paviljon na robu samostanskega parka

Mlin na vodni pogon

Kovačija na vodni pogon

Leseni mostiček nad deročo Bistro

Ruperčičev mlin za žito nosi letnico 1884. Poimenovan je po zadnjem lastniku, ki ga je uporabljal do leta 1977. Mlin je stal ob potoku Derečinka, v vasi Kamnje pri Šentrupertu. Od leta 1989. ga lahko občudujemo v Tehničnem muzeju Slovenije, v Bistri

Kovaško kladivo na vodni pogon, kakršno so uporabljali v 19. stoletju, imenovano repač. V muzeju stoji rekonstrukcija kovačije Rosenhof z Mute

Valjasti mehovi ali puhala na vodni pogon. Batuje, Vipavska dolina

Titov Rolls Royce letnik 1952. 

Titov Cadillac, model Fleetwood Convertible Sedan, V 12, letnik 1936. Hitrost do 140 km na uro

Titov Cadillac, model Eldorado series 62 Convertible Coupe, letnik 1954/55. Kdorkoli ga je že vozil je lahko dosegel hitrost do 160 km/h

Gasilski avto, ki je bil sprva osebni avtomobil. Izdelali so ga okoli leta 1920. v avstrijski tovarni, ki jo je ustanovil Janez Puh. Po drugi svetovni vojni so ga v Tekstilni tovarni Prebold predelali za potrebe gasilske enote. 

Nadstropna, podolgovata zgradba ob nekdanji kartuziji Bistra datira v 19. stoletje. V njej je bila že od nekdaj gostilna. Tako je tudi danes. Poleg gostilne je v njej tudi hotel.

Ob Prazniku borovnic smo se iz Borovnice do Bistre zapeljali s starodobnikom. Bili smo opaženi 😎


Povezano:

Borovnica, naselje na robu Ljubljanskega barja

Vir: informativne table v Tehničnem muzeju Bistra
dediščina.si
zloženke