Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva

Naš enodnevni izlet v Šaleško dolino se je zaključil v Žalcu. Glavni cilj, najnovejša in uspešna turistična atrakcija mesta, pivska fontana v mestnem parku. Nekateri obožujejo pivo, nekateri pa stara mestna jedra. In to se začne prav pri fontani piva.
Med največje znamenitosti starega mestnega jedra spada župnijska cerkev sv. Nikolaja z župniščem in lepo obnovljenim obrambnim stolpom. Ta je nekoč branil pred turškimi vpadi, danes pa je v njem vinski "keuder", pred njim pa park z zdravilnimi rastlinami. Vredna pogleda je tudi stara kaplanija z mogočnim baročnim portalom in fresko sv. Nikolaja. Od tu naprej je Šlandrov trg, srce starega mestnega trga. Je bolj ulica kot trg. Ob njem je strnjen niz pritličnih in nadstropnih hiš. Večina teh je obnovljenih, njihovi savinjski portali pa so prava paša za oči.

Stara kaplanija z mogočnim baročnim portalom in fresko s podobo sv. Nikolaja. Nadstropno hišo z naslikanimi pilastri so začeli graditi leta 1721. 

Freska sv. Nikolaja na stari kaplaniji v Žalcu. 

Mogočni baročni portal z reliefi so v staro kaplanijo vgradili 1733. in s tem zaključili gradnjo te zanimive zgradbe. Do leta 1947. je bila kaplanija, z ozkim traktom, povezana z bližnjim župniščem 

Nadstropna, vogalna hiša ima bogato dekorirano zunanjost. Zgradili so jo konec 19. stoletja.

Žalec, strnjen niz hiš v starem mestnem jedru. Za hišami so bila nekoč gospodarska poslopja, za njimi pa polja. Žalec so razglasili za mesto 29. septembra 1964.

Janez Hausenbichler (1838-1896) je bil začetnik hmeljarstva v Savinjski dolini. Bil je veleposestnik in tudi župan trga Žalec. Ob stoletnici njegovega rojstva, leta 1938. so mu postavili spominsko ploščo, na pročelju hiše v kateri se je rodil. 

Kamniti vhodni portal Kvedrove hiše, z letnico 1836, na Šlandrovem trgu v Žalcu

Rojstna hiša slovenskega skladatelja Rista Savina, s pravim imenom Friderik Širca. Rodil se je 11. julija 1859. Že kot otrok se je navdušil za glasbo. Toda poklicna pot ga je zanesla popolnoma v drugo smer. Postal je poklicni vojak, topničar v avstro-ogrski vojski. Glasbe ni nikoli opustil. V Pragi je privatno študiral glasbeno kompozicijo. Po upokojitvi se je dokončno zapisal glasbi in ustvarjal zborovsko glasbo, komorne in klavirske skladbe, napisal je glasbo za štiri opere, med njimi Lepa Vida in Matija Gubec in dva baleta. Umrl je 15. decembra 1948. V rojstni hiši, na Šlandrovem trgu 25, je muzej in skladateljeva spominska soba.

Ob župnijski cerkvi stoji, lepo obnovljen, taborski obrambni stolp iz začetka 16. stoletja. Enonadstropni stolp je zidan iz prodnikov, zaključuje ga stožčasta strešica. Danes je v stolpu vinski "keuder", pred njim pa so zasadili park z zdravilnimi rastlinami

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Žalcu kot jo vidimo danes je večinoma iz začetka 20. stoletja. Najstarejši del cerkve je zvonik z letnico 1518. in pa portal z letnico 1670.

Župnijska cerkev sv. Nikolaja in obnovljen obrambni stolp

Park ob župnijski cerkvi sv. Nikolaja

Arkadno župnišče

Baročni portal, ki vodi na zvonik župnijske cerkve sv. Nikolaja, je iz leta 1670. Prvotno je bil to portal kapele sv. Lucije, ki so jo v drugi polovici 17. stoletja prizidali h cerkvi

Kamniti portal z letnico 1840. naj bi bil značilen za Savinjsko dolino.

Stara Zotlova kovačija. Jedro stavbe je iz 16. stoletja, ko je bila v njej nekaj časa protestantska kapela. Današnja podoba hiše je iz leta 1840. Od leta 1802. do danes v njej deluje kovačnica

Župnijska cerkev sv. Nikolaja in župnišče, ki je zgrajeno v obliki črke L. Osnova župnišča je iz začetka 17. stoletja

Skulptura hmeljarja, štangarja, v mestnem parku je delo kiparja Janeza Boljke. V mestnem parku je našla svoj prostor vse bolj popularna pivska fontana.

Tako so se prvotno postavljale lesene palice na hmeljiščih

Mestni park Žalec

Spominska plošča v mestnem parku


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Vir: Ivan Stopar, Žalec in Novo Celje, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije št. 73, Ljubljana 1977

zloženka Slovenski glasbenik Risto Savin, TIC Žalec

informativne table na pročelju hiš

RNKD

Polzela, dvorec Šenek in grad Komenda

Graščina na Polzeli, ki je kasneje postala komenda, se prvič omenja na začetku 12. stoletja, ko je bila v lasti plemiške družine Hellenstein. Po njih se je tudi imenovala. V začetku 14. stoletja je grad postal sedež Malteškega viteškega reda. Viteški red, ki se je zaobljubil obrambi vere in pomoči bolnim, ostarelim in onemoglim, je na gradu deloval petsto let. V tem obdobju je bila Komenda večja kot jo vidimo danes. Imela je kar nekaj gospodarskih poslopij, več obrambnih stolpov in obzidje. Leta 1779. je grad odkupil Rajmund pl. Novak, ki je bil v tistem času tudi lastnik bližnjega dvorca Šenek.
Grad Komenda in dvorec Šenek sta danes največji znamenitosti Polzele. Oba sta lepo obnovljena in vsak od njiju služi svojemu namenu. Grad Komenda je namenjen kulturnim dejavnostim, prireditvam, konferencam, porokam, rojstnodnevnim zabavam ... V baročni dvorec Šenek, ki ga obkroža čudovit park pa so umestili Dom za starejše občane.

Dvorec Šenek kot ga vidimo danes je iz 18. stoletja. Pred njim je bil zelenjavni vrt, ki ga v drugi polovici 19. stoletja spremenijo v čudovit okrasni vrt.

Dvorec Šenek, okrasni vrt s fontano in paviljonom. Vrt krasijo strižene tise in pušpan. 

Dvorec Šenek. Konec 19. stoletja, tedanji lastniki, prizidajo dva trakta. Nastane notranje dvorišče, ki ga zapira zidana arkadna ograja.

Baročna, dvoosna frčada

Baročni vhodni portal z nadstreškom

Baročni dvorec Šenek danes sestavljajo tri zgradbe z notranjim dvoriščem in arkadno ograjo. Ob dvorcu je velik park

Dvorna kozica 💜

V drugi polovici 19. stoletja, dobi dvorec Šenek, baročno mansardno streho z atikami. Eno od atik krasi sončna ura.

Po letu 1870. ob dvorcu Šenek zasadijo prva drevesa. Danes je tu okoli trideset različnih vrst dreves. Med njimi so speljane sprehajalne poti in tudi klopi za posedanje in druženje ne manjka.

Baročni dvorec s parkom in kapelo stoji na majhni vzpetini. V njem je danes Dom starejših občanov Polzela

Kapela sv. Florjana, ki stoji ob dvorcu Šenek, je bila zgrajena leta 1779.

Kapelo sv. Florjana so obnovili leta 1995. Od konca druge svetovne vojne do začetka obnove je kapela doživljala hude čase. Izropali so kar se je dalo odnesti, nato pa so v njej uredili pralnico za sosednji Dom upokojencev, kasneje tudi skladišče za različne odpadke. (zupnija-polzela.rkc.si)

Zidano gospodarsko poslopje z lesenim gankom. Nekje na sredini peš poti med dvorcem Šenek in Komendo na Polzeli.

Malteška Komenda na Polzeli je nastala kot tretja, na današnjem ozemlju Slovenije. Nastane na začetku 14. stoletja. Prva komenda nastane leta 1217. v Melju pri Mariboru, druga pa konec 13. stoletja v sv. Petru, današnji Komendi pri Kamniku.

Prenovljeni grad Komenda in ostanek nekdanjega taborskega obzidja. Komenda na Polzeli je najbolj ohranjena od treh omenjenih. Tekom stoletij je doživela številne prezidave in namembnosti. Leta 2011. so grad Komenda obnovili in ga namenili kulturi in druženju

Na gradu Komenda lahko praznujemo rojstni dan, se poročimo, se udeležimo konference, seminarja ali izobraževanja. 

Rekonstrukcija starih okenskih odprtin in strelskih lin

Delno rekonstruirane in delno samo nakazane stare okenske odprtine

Medaljon z likom slovenskega pesnika Franceta Prešerna, v spomin na pesnikov obisk svojega strica Antona Muhovca, ki je bival v Komendi. 

Znamenitost komende na Polzeli je antični lev, ki je izklesan iz pohorskega marmorja

Desni hrib je gora Oljka, nekoč Križna gora, s svetiščem


Enodnevni izlet na Štajersko:

Šempeter in Rimska nekropola

Gora Oljka in romarska cerkev sv. Križa

Velenje, staro in novo mestno jedro

Žalec, prestolnica slovenskega hmeljarstva 

Vir: Malteška komenda na Polzeli, Jože Mlinarič, Kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 28/1980
gradkomenda.polzela.si

Gorica - Gorizia

Obiskali smo Gorico, starejšo sestro naše Nove Gorice. Glede na to, da je med njima razlika v letih skoraj tisoč let, bi lahko rekli tudi pra, pra ... babico. 😉 Kakorkoli že, Gorica je lepo mesto, polno zgodovine, čudovitih palač, cerkva, spomenikov in trgov. Nekoč smo bili veseli številnih modnih trgovin z oblačili, danes pa se lahko bolj posvetimo številnim mestnim znamenitostim.
Gorica se prvič omenja že leta 1001. Danes je Gorica glavno mesto Goriške pokrajine, ki je del dežele Furlanija - Julijska krajina. V njej živijo različni narodi, med njimi je številna slovenska narodna manjšina. Delujejo v slovenskih društvih, ki so svoj dom znova našla v Fabianijevi palači Trgovskega doma.
Glede na to, da je to foto blog, naj fotografije povedo zgodbo o delčku starega mestnega jedra Gorice.

Ob mestnem parku stoji umetelno izrezljana meteorološka hišica. Postavili so jo leta 1895.

Beneško - gotska palača na Korzo Verdi v Gorici

Slovenski arhitekt Maks Fabiani je zadnja leta življenja preživljal v Gorici. Tu je leta 1962. umrl. Rodil se je leta 1865. v Kobdilju blizu Štanjela. Leta 2015. so ob mestnem parku in v bližini palače Trgovskega doma, ki so jo zgradili po njegovih načrtih, postavili doprsni bronasti kip našega arhitekta.

Pietro Zanutti, pesnik, ki je objavljal v furlanskem jeziku. Leta 1911. so mu postavili spomenik v mestnem parku. Doprsni kip na visokem, monumentalnem podstavku z reliefom, je delo kiparja iz Vidma.

V goriškem mestnem parku je dobil svoj prostor tudi slovenski pesnik Simon Gregorčič

Mestni park, ob Korzo Verdi, so uredili leta 1863. Krasi ga okrogli vodomet. V njem je veliko sredozemskih in eksotičnih rastlin, med katere so umestili spomenike pomembnih mož. Spomenika pomembne ženske, tu nisem opazila 😎

Trgovski dom v Gorici. Čudovito, vogalno, secesijsko palačo so postavili med leti 1903. do 1905. po načrtih slovenskega arhitekta Maksa Fabianija. V palači so bile trgovine, banka, različna slovenska društva, restavracija, telovadnica, gledališče, knjižnica, čitalnica, nekaj stanovanj in verjetno še kaj. Palačo so zgradili na pobudo Henrika Tume in za potrebe goriških Slovencev. 

Palača Alvarez na ulici Armando Diaz 5, je bila zgrajena med leti 1753. do 1758. V njej je bila sirotišnica. V prvi svetovni vojni je bila tu vojaška bolnišnica, kar je ostala vse do osemdesetih let 20. stoletja. Danes je v palači Alvarez sedež Videmske univerze v Gorici. V njej domujejo tudi Pokrajinski arhiv, muzej in knjižnica. (consunigo.it)

Palača Gimnastične zveze v Gorici, vse od leta 1868. na ulici Rismondo. 

Secesijska palača na Korzo Verdi

Korzo Giuseppe Verdi v Gorici

Del pokrite tržnice v Gorici, ob Korzo Verdi

Palača goriške pošte, ki je zaradi visokega stolpa videti kot cerkev, je bila zgrajena med leti 1931. do 1933.

Neptunov vodnjak iz prve polovice 18. stoletja. Stoji na Trgu zmage - Piazza della Vittoria. Trg je znan tudi kot Travnik, kar je nekoč ta prostor tudi bil. 

Osrednji del palače, s kamnitim balkonom na konzolah in nišo s kipom, na ulici Carducci v Gorici

Kapela Svetega Križa - Capella dell'esaltazione della croce, s črno kupolo na zvoniku. Baročno kapelo so postavili leta 1746. po naročilu grofa Avguština Codellija in spada v kompleks palače Kobenzl - Codelli.

Baročno pročelje kapele sv. Križa

Palača Cobenzl Codelli je iz 16. stoletja in stoji na ulici Carducci. Palačo je postavil grof Janez Kobenzl, leta 1587. Kasneje jo je kupila goriška plemiška družina Codelli. Ti so palačo povečali in jo 1794. podarili mestu, ki je v njej uredilo sedež goriške nadškofije, kar je še danes. 

V palači Cobenzl je služboval tudi zadnji goriški nadškof, ki je bil slovenskega rodu. Frančišek Borgia Sedej se je rodil leta 1854. v Cerknem. Na njegovi rojstni hiši, na Bevkovi ulici, stoji spominska plošča

Dvonadstropna palača z romanskimi biforami

Jezuitska cerkev sv. Ignacija in strnjen niz palač pod Goriškim gradom

Secesijska palača

Palača z dvema triforama v osrednjem delu, na Trgu - Piazza Vittoria 41. V atriju palače je vhod v mestni kino

Mestni kino v Gorici

Še en selfi velikega boga morja, Neptuna 😉

Večjezična spominska plošča, tudi v slovenskem jeziku, na pročelju ene od palač na Piazza Vittoria. Na tem trgu, ki je bil nekoč travnik, so aprila 1714. usmrtili enajst voditeljev Tolminskega kmečkega punta.

Pod grajskim hribom je predor, nad predorom pa stopnišče, ki vodi do Goriškega gradu

Palača Paternolli na Piazza Vittoria. Družina Paternolli se je ukvarjala s tiskarstvom. Vse do leta 1849. je bila to edina tiskarna v Gorici. V lasti družine je bila do leta 1929. Tiskali so tudi v slovenskem jeziku. Že leta 1838. so natisnili dve slovenski pesmarici. (kamra.si)

Trg Vittoria zaključuje mogočna palača Torriana iz 16. stoletja. Leta 1773. naj bi tu bival veliki osvajalec ženskih src, Giacomo Casanova. Danes je v palači sedež prefekture. Na trgu Vittoria stoji tudi marmorni steber sv. Ignacija. Postavili so ga leta 1687. 

Strnjen niz goriških palač pod grajskim gričem. Palača s trikotnim čelom je palača Sigisfredo iz leta 1770. 

Dvorišče palače Sigisfredo

Preddverje tlakovano s prodniki in dvorišče s kipom palače Sigisfredo

Jezuitska cerkev sv. Ignacija

Raštel, znamenita goriška ulica, ki povezuje pot na grad in trg Vittoria. Na začetku ulice so bila nekoč kovinska, rešetkasta vrata, ki so ločevala mesto in podeželje. V času Jugoslavije, ko smo na veliko hodili v "šoping" v Italijo, je bil Raštel poln trgovin in lokalov. Danes je to peš cona, trgovin je le za vzorec. 

Ime trga Vittoria se je tekom let spreminjalo. Nekoč Travnik, danes prostor za druženje in sejemske prireditve.


Povezano:

Goriški grad, mesto nad mestom

Cerkev sv. Ignacija

Vir: Gorizia turizmo