Prikaz objav z oznako park. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako park. Pokaži vse objave

ponedeljek, 06. maj 2019

Sežana, rojstni kraj slovenskega pesnika Srečka Kosovela

Sežana leži v središču slovenskega Krasa in tik ob slovensko italijanski meji. V pisnih virih se prvič omenja leta 1085. Majhna kraška vasica se je tekom stoletij razvila v pravo mestno središče in glavno mesto istoimenske občine. Razvoj je omogočila Cesarska cesta, od Dunaja do Trsta, ki je leta 1730. stekla tudi skozi Sežano. Tako se je začelo furmanstvo in nastajale so furmanske gostilne in obrtne delavnice.

Kraj je vedno živel s Trstom in Tržačani so ga imeli kot za nekakšno zaledje Trsta. Tako so začele bogate trgovske družine v Sežani graditi vile in urejati vrtove. Tu so živele in v mestu pustile pečat, ki je viden še danes. Sem so se umikale pred hrupnim Trstom, v blaženi mir in na zdrav kraški zrak. Njihove vile še vedno stojijo. V glavnem niso več v privatni lasti, večina pa je obnovljenih in sprehod po starem mestnem jedru Sežane zna biti sila zanimiv.

Katere znamenitosti Sežane sem, na svojem kratkem sprehodu, opazila jaz pa v moji foto zgodbi.

Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Spomenik borcem in žrtvam v NOB s Krasa. Kipi so delo kiparja Alojzija Kogovška iz leta 1957. Predstavljajo Svobodo, borca in talca. Stoji v parku v bližini mestne hiše. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba v kateri danes domuje občina Sežana, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot vila Mirasasso. Postavila jo je bogata trgovska družina Scaramanga iz Trsta. Uredili so tudi vrt ob vili. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Vila Mirassasso
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Začetki današnjega botaničnega vrta v Sežani, segajo v sredino 19. stoletja, ko je tržaška družina Scaramanga ob svoji vili dala zasaditi vrt. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt v Sežani in danes prva vrtnarica, ki z ljubeznijo skrbi zanj. Na desni je palmarij z eksotičnimi rastlinami, ki je tudi prostor za prezimovanje rastlin, Tudi tega je postavila družina Scaramanga. Bili so tudi ladjarji in tako so iz daljnih dežel prinesli veliko eksotičnih rastlin.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Botanični vrt krasijo številni kipi
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Drevored pred Upravno enoto v Sežani - navadni koprivovec. Staro mestno jedro Sežane krasi okoli petdeset različnih vrst dreves.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Zgradba na Partizanski 1 v Sežani je še najbolj znana kot hotel Triglav. Pred tem se je imenovala hotel Tri krone, še prej pa hotel Scaramanga. Prvotno je na tem mestu stala furmanska gostilna, prvi hotel pa je bil zgrajen leta 1805. Danes je nekoč uspešen hotel spremenjen v apartmajsko hišo z manjšimi in večjimi stanovanji, da o bazenu niti ne govorim 😎
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta v Sežani s skulpturami iz kraškega kamna, ki ponazarjajo Sežano kot prestolnico Krasa. Na tem prostoru je bil nekoč kal, zbiralnik vode.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Trg 28. avgusta, Sežana
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Cerkev sv. Martina s samostojno stoječim zvonikom oglejskega tipa, ki je iz leta 1794. Nadstropna, dvoosna hiša ob njem je bila nekoč občinski urad, kasneje tudi šola. Prvotna cerkev je tu stala že leta 1509. Današnjo podobo je dobila konec 19. stoletja. Stoji na Trgu osvoboditve, v starem mestnem jedru Sežane.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mohorčičeva domačija stoji v bližini cerkve sv. Martina. Sestavljajo jo stanovanjska hiša in gospodarska poslopja, ki obkrožajo notranje dvorišče z vodnjakom. Začetki domačije so v 18. stoletju. Okoli leta 1861. so zgradili obokano klet, saj so se ukvarjali tudi z vinarstvom. Mogočna domačija je imela tudi furmansko gostilno. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Prehod na dvorišče nekdanje furmanske gostilne Mohorčič.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nekdanja furmanska gostilna Mahorčič
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Glavna cesta, ki pelje skozi Sežano se imenuje Partizanska cesta. Današnji videz je dobila v 19. stoletju iz tega obdobja je tudi večina hiš ob njej. Kakor so se menjali oblastniki, tako se je spreminjalo tudi ime ulice.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Nadstropna secesijska vila na Partizanski cesti
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Na visokem podstavku iz istrskega kamna stoji doprsni kip slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Postavili so ga leta 1976. Stoji pred staro šolo
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Rojstna hiša pesnika Srečka Kosovela (18.3.1904) v Sežani, na Bazoviški cesti. V hiši je bila štiri razredna šola, ki so jo odprli 15. julija 1893. Pesnikov oče Anton Kosovel je bil na šoli učitelj in vodja učiteljev, od odprtja pa do leta 1906. Zgradba je bila razkošno grajena, v drugem nadstropju so bila stanovanja za učitelje. (kamra.si)
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Baročna graščina iz začetka 18. stoletja. Postavil jo je grof Petač (Petazzi). Družina se je preselila v Sežano leta 1713, ko so jim uporniški kmetje požgali grad v Brkinih. Graščini pravijo tudi Stari grad. Tekom desetletij se je zamenjalo kar nekaj bogatih lastnikov. V njej je skoraj dve desetletji živela bogata trgovska družina Economo iz Trsta. 
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Grb tržaške družine Economo na pročelju graščine Stari grad
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Mestni vodnjak s piramido je posvečen izgradnji 34 kilometrov dolgega Brestoviškega vodovoda
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Park in palača sodišča iz leta 1892.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polleyev osmerokotni vodni stolp je zgradila bogata posestniška družina iz Sežane, leta 1857. Pod zemljo je štirna ali zbiralnik vode, ki ima enake dimenzije kot stolp nad zemljo. Tega so uporabljali kot silos.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Kosovelova knjižnica v Sežani. Nadstropna zgradba ima na pročelju verze Srečka Kosovela iz zbirke Integrali: Na postaji, Jesen in Napis nad mestom. V Sežani deluje knjižnica že od leta 1851.
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
Polkrožni zaključek poslopja Kosovelove knjižnice v Sežani
Slovenija, Primorska, Obalno-kraška regija
V zgradbi na levi strani, je bila med prvo svetovno vojno vojašnica. Na žalost so spremenili troje oken v pritličju, ki gledajo na Partizansko cesto. Na stari razglednici je lepo vidna romanska trifora. Škoda, da so to spremenili. Zgradba, ki stoji zadaj je bila stanovanjska vila družine Polley. Tudi ta je bila spremenjena v vojašnico. Desna zgradba pa je bila nekoč oblegana furmanska gostilna Pri Šmucu, še prej Pri vagi.  (kamra.si)



Enodnevni izlet na Kras:

Divača, rojstni kraj filmske zvezde Ita Rine

Lokev na Krasu in slikar Tone Kralj

Vir: kamra.si
Mestna učna pot Sežana
Pavel Skrinjar, Občina Sežana, Kras, Slovenija, Sežana, 2011
Register NKD




ponedeljek, 04. marec 2019

Valvasorjev grad Bogenšperk

Renesančni grad Bogenšperk, stoji na dobrih štiristo metrih visokem griču, v bližini Litije. Obdajata ga park in gozd. Prava idila za grajske poroke, ki so tu na prvem mestu. Tudi gostinstvo je dobro zastopano. Celoten grad pa je spremenjen v muzej, v katerem si lahko ogledamo številne etnološke zbirke in se seznanimo z življenjem in delom najpomembnejšega lastnika gradu, polihistorja in avtorja Slave vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvasorja. Take sreče kot jo je imel grad Tuštanj, grad Bogenšperk ni imel. Popolnoma so ga izropali. Kar niso odnesli zadnji lastniki Windischgratzi, ki so grad zapustili po kapitulaciji Italije, leta 1943, so razgrabili "dobri ljudje" po vojni. Ostala je samo ogromna Valvasorjeva knjižna omara, ki se je zaradi velikosti ni lotil nihče.

Grad Bogenšperk je postavila plemiška družina Wagen, v začetku 16. stoletja. Imenovali so ga Wagensperg. Tekom desetletij je grad dobil slovensko ime, ljudje so ga poimenovali Bogenšperk. To ime je uporabil tudi Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske in tako je še danes.

Grad je od nastanka do danes zamenjal precej lastnikov. Za nas najpomembnejši graščak je bil vsekakor polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je bival na gradu od leta 1672. do 1692, ko je zaradi velikih dolgov moral grad prodati in se preseliti v Krško. Na gradu je ustanovil grafično delavnico in tiskarno za bakroreze s katerimi je opremljena tudi Slava vojvodine Kranjske.

Po drugi svetovni vojni je bila na gradu vojaška bolnišnica. Leta 1949. pa so se, v popolnoma opustošen grad, vselili jezuiti iz samostana sv. Jožefa na ljubljanskih Poljanah. Leta 1972. se je občina Litija lotila temeljite obnove propadajočega gradu. V njem začnejo prirejati poroke, pridruži se tudi gostinska dejavnost in kasneje muzej. Za vodenje in upravljanje grajskih dejavnosti, leta 1998. ustanovili Javni zavod Bogenšperk. Ko so vse lepo uredili pa je grajski kompleks, leta 2001. prevzela na novo ustanovljena občina, Šmartno pri Litiji.

Grad Bogenšperk je odlična izbira za enodnevni izlet. Mi smo se na našem enodnevnem izletu po Moravški dolini in Zasavju, ustavili kar devetkrat in tako smo že komaj čakali na zadnji postanek v Šmartnem pri Litiji, kjer nas je čakala odlična večerja. 😎

Slovenija, Zasavje
Grb rodbine Valvasor.
Slovenija, Zasavje
Grad Bogenšperk so zgradili na začetku 16. stoletja. 
Slovenija, Zasavje
Janez Vajkard Valvasor (1641. Ljubljana - 1693. Krško). Njegov kip, pred vhodom v grad Bogenšperk, so postavili leta 1991. 
Slovenija, Zasavje
Kamniti kip Neptuna v grajskem parku.
Slovenija, Zasavje
Grad Bogenšperk obdaja gozd in čudovit park
Slovenija, Zasavje
Arkadni hodnik v nadstropju
Slovenija, Zasavje
Pogled z grajskega dvorišča proti izhodu v park
Slovenija, Zasavje
Eden od štirih traktov gradu Bogenšperk s stolpičem z uro
Slovenija, Zasavje
Grajsko dvorišče obdajajo štirje trakti
Slovenija, Zasavje
Slovenija, Zasavje
Najstarejši del gradu Bogenšperk je stolp z vogalnim pomolom na konzolah. Tu je tudi vhod v muzej z bogatimi etnološkimi zbirkami
Slovenija, Zasavje
Gotsko okno in relief Marije z detetom
Slovenija, Zasavje
Danes poročna dvorana, nekoč Valvasorjeva knjižnica. V knjižni omari, ki jo na srečo ni bilo lahko odnesti, kar se je zgodilo z ostalim grajskim pohištvom, je hranil okoli 10.000 knjig iz cele Evrope. 
Slovenija, Zasavje
Grajska kapelica
Slovenija, Zasavje
Slovenija, Zasavje
Lončena peč
Slovenija, Zasavje
Leseni kasetni strop
Slovenija, Zasavje
Poslikan strop v okrogli sobani
Slovenija, Zasavje
Janez Vajkard Valvasor je bil star 31 let, ko je leta 1672. kupil grad Bogenšperk in se vanj naselil s svojo, danes bi rekli mladoletno, ne vem kako se je reklo v njegovih časih, še ne 14-letno ženo Ano Roso Grafenwergovo. Na gradu mu je rodila devet otrok
Slovenija, Zasavje
Pohištvo s katerim je Valvasor opremil grad Bogenšperk, je zadnji lastnik, sredi druge svetovne vojne, naložil na vagon in ga želel odpeljati. Toda karma je bila močnejša, vlak so bombardirali in tako je bilo tudi pohištvo uničeno
Slovenija, Zasavje
Pohištvo, ki danes krasi sobane gradu Bogenšperk, je iz 17. in nam pričara čas, ko je tu bival Valvasor s svojo družino.
Slovenija, Zasavje
Na gradu Bogenšperk hranijo originalno Valvasorjevo knjigo  iz leta 1681. Knjiga z naslovom Theatrum mortis humanae tripartitum je bogato ilustrirana z znamenitimi Valvasorjevimi bakrorezi. Knjiga je razmišljanje o smrti in minljivosti življenja. 
Slovenija, Zasavje
Črnilnik iz 17. stoletja
Slovenija, Zasavje
Valvasorjeva delovna soba. Vanjo je dal vgraditi štiri kamnite stebre, o čemer je pisal v svoji Slavi vojvodine Kranjske.


Enodnevni izlet v Moravško dolino in Zasavje:


1. Groblje in baročna cerkev

2. Srednjeveško slikarstvo na Krtini

3. Mojster Zaprtega vrta

4. Moravče

5. Grad Tuštanj ali kako je vrtnar postal graščak





Vir: voden ogled gradu
bogensperk.si
Brošura: Grad Bogenšperk, Javni zavod Bogenšperk, 2007