Prikaz objav z oznako osnovna šola. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako osnovna šola. Pokaži vse objave

ponedeljek, 05. november 2018

Topolšica, kraj kjer se je končala druga svetovna vojna

Topolšica je manjši kraj v Šaleški dolini. Spada v občino Šoštanj. Kraj je znan po zdravilišču. Prvi zapis o zdravilni vodi v Topolšici so našli v dnevniku ljubljanskega škofa Tomaža Hrena, ki je 31. maja 1617. zapisal, da se je v vrelcu osemkrat okopal in se potem bolje počutil.

Bolj množična uporaba toplic se je pričela leta 1838. Takratni lastnik zemljišča, gostilničar, kmet in mlinar Stopar, po domače Topličnik, je zgradil dva manjša bazena. Za kopanje v zdravilni vodi je drago zaračunal, zato so si ga lahko privoščili le premožnejši. Leta 1874. sta dva dunajska zdravnika odkupita 'toplice v nastajanju' in tako lahko rečemo, da se v Topolšici začne zdraviliški turizem.

Po prvi svetovni vojni, leta 1919. v Topolšici odprejo prvi sanatorij za zdravljenje tuberkuloze v Sloveniji. Za to smrtonosno povojno bolezen takrat ni bilo učinkovitih zdravil. Kar so zdravniki ponujali bolnikom je bila ugodna klima, mir in sprehodi po okoliških smrekovih gozdovih. Tu se je zdravila tudi znana pesnica in pisateljica Desanka Maksimović, ki je takratno dogajanje opisala v romanu Otvoren prozor (Odprto okno).

Leta 1945. je ime Topolšica odmevalo po vsem svetu. Tu je 9. maja, nemški general podpisal kapitulacijo za JV Evropo. V spomin na ta veliki dogodek, so v zgradbi, v zdraviliškem parku, odprli spominsko sobo.

Tudi danes zdravilišče v Topolšici nudi obilo aktivnosti za zdravo življenje. Razvejana mreža peš poti po čudoviti naravi, plavanje v notranjih in zunanjih bazenih in številne športne aktivnosti. Med njimi tudi kolesarjenje po novi kolesarski progi, ki nas popelje v bližnji Šoštanj pa še kam.

Slovenija, Štajerska
Drevo v najlepših jesenskih barvah
Slovenija, Štajerska
Park v sklopu zdravilišča Topolšica
Slovenija, Štajerska
Nadstropna zgradba s poudarjenim srednjim delom je bila zgrajena sredi 20. stoletja. Stoji v zdraviliškem parku. V njej so uredili spominsko sobo v spomin na 9. maj 1945, ko je nemški general Alexander Lohr podpisal eno od štirih delnih kapitulacij nemških oboroženih sil. Podpis v Topolšici je veljal za JV Evropo.
Slovenija, Štajerska
Spominska plošča z imeni žrtev fašizma iz Topolšice
Slovenija, Štajerska
Vhod v spominsko sobo nemške kapitulacije 1945
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
V odprtem delu spominske sobe je pet doprsnih kipov, partizanov 4. operativne cone, ki so sklenili, da umikajoči se nemški vojski zaprejo pot, ko se je ta umikala iz Hrvaške. 
Slovenija, Štajerska
Slovenija, Štajerska
Zdraviliški park so uredili konec 19. stoletja
Slovenija, Štajerska
Zdraviliški park ob potoku Toplica so uredili v zadnjem desetletju 19. stoletja
Slovenija, Štajerska
Simpatične lesene hiške sestavljajo apartmajsko naselje Ocepkov gaj
Slovenija, Štajerska
Ocepkov gaj v zdravilišču Topolšica
Slovenija, Štajerska
Nad Topolšico se dviga hrib Lomek oziroma Lom (884 m). Tik pod vrhom so ob cesti nanizane manjše in večje hiške, ki so lepo vidne tudi iz Ocepkovega gaja.
Slovenija, Štajerska
Gostišče in turistična kmetija Pirnat se nahaja deset minut hoda od zdravilišča Topolšica
Slovenija, Štajerska
Znamenje v gozdu
Slovenija, Štajerska
Nekoč je bil bolj smrekov gozd, danes je malo mešano, še vedno pa blagodejno vpliva na naše počutje
Slovenija, Štajerska
Čudovit in lepo ohranjen skedenj
Slovenija, Štajerska
Stari Gasilski dom, pritlična zgradba z dvoosno frčado in letnico 1931, nad glavnim vhodom. Znamenitost doma je lepo ohranjen leseni stolp s sireno. Stoji na vhodu v Topolšico.
Slovenija, Štajerska
Na majhnem gričku, tik ob Gasilskem domu, stoji osnovna šola. Šolo so zgradili okoli leta 1930, po načrtih arhitekta Maksa Strenarja (10. januar 1907. Trst - 30. oktober 1968. Kranj). 
Slovenija, Štajerska
Kapelica v kateri stoji leseni kip Srca Jezusovega, ima bogato okrašeno fasado. Postavili so jo leta 1913. 
Slovenija, Štajerska
Kapelica Srca Jezusovega v Topolšici. 
Slovenija, Štajerska
Lepo je videti dobro ohranjen in vzdrževan toplar 
Slovenija, Štajerska
Kip sv. Florjana, zaščitnika gasilcev, stoji pred novim gasilskim in večnamenskim domom, ki so ga odprli leta 2011.
Slovenija, Štajerska
Kolo kot umetniška inštalacija 😎 Od Topolšice do Šoštanja je speljana kolesarska pot
Slovenija, Štajerska
Topolšica, zdravilišče, zunanji bazeni in ogromno sprehajalnih poti po čudoviti naravi
Slovenija, Štajerska
Paviljon, park in sprehajalne poti pred domom za starejše občane v Topolšici
Slovenija, Štajerska

Slovenija, Štajerska
Modernistična, megalomanska zgradba centra starejših Topolšica, stoji nedaleč stran od kompleksa zdravilišča.
Slovenija, Štajerska
Hiša s poudarjenim osrednjim delom, z dvoramnim stopniščem, z altano in neorenesančnim čelom, je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja. Dvokapna streha ima v zatrepu imenitna, rezljana lesena balkona. Hiša po mojem okusu, čudovita 😍
Slovenija, Štajerska
Vila Breda je leta 2018. v razsulu. Nekdaj je bila elitna zdraviliška zgradba. Zgradili so jo okoli leta 1900. Vila je kulturna dediščina lokalnega pomena. Upam, da znova zasije v vsej svoji lepoti 😎


Podobno:

Samostan, lekarna, čokolada in jelenčki




Vir: Register NKD
sostanj.si - Krajevna skupnost Topolšica

sreda, 18. julij 2018

Postojna ni samo Postojnska jama

Res je. Postojna ni samo Postojnska jama in Predjamski grad, ki sta, roko na srce, povsem upravičeno, najbolj oblegana. Velja se sprehoditi tudi po starem mestnem jedru, ki ima svoje začetke ob vznožju Soviča, na katerem je v preteklosti stal grad. Predel se imenuje Majlont, še iz časov, ko so v Postojni gradili Južno železnico in je bila večina delavcev, ki so se tu naselili, iz Milana.
Cesar Franc Jožef I. je leta 1909. postojnski trg povzdignil v mesto. Pravi videz mesta pa je Postojna dobila šele v času med obema vojnama, ko so tu gospodarili Italijani in je tu po Rapalski pogodbi potekala državna meja. Zgradili so tri vojašnice, stanovanjske bloke za svoje uradnike in kar nekaj mogočnih in bahavih palač, ki stojijo še danes. Na srečo so danes v njih bolj miroljubne vsebine. Ena lepših palač je na Kolodvorski 3. V njej domuje danes Notranjski muzej Postojna.
Preden je Postojna dobila Južno železnico, je skozi takratni trg potekala čedalje živahnejša furmanska pot. To bi lahko šteli za začetek postojnskega turizma. Furmani so potrebovali hrano in počitek, zase in za konje. Tako so se v hišah odprle številne gostilne in prenočišča, ob njih pa so zrasli hlevi za živali in lope za vozove. Nekaj takih lahko vidimo ob Tržaški cesti. V spomin na to obdobje pa v začetku julija, v Postojni poteka prireditev, ki so jo poimenovali Furmanski praznik.
Proti koncu leta 1856. je pripeljal v Postojno prvi vlak. Fužinarstvo je počasi izumrlo, s prihodom železnice pa se je začelo  za mesto novo obdobje. In kot je leta 1818. ob slučajnem odkritju novih rovov v Postojnski jami, dejal Luka Čeč: "Tu je nov svet, tu je paradiž!"

Slovenija, Notranjska
Kamniti portal palače v kateri domuje Notranjski muzej. 
Slovenija, Notranjska
Palača notranjskega muzeja stoji na Kolodvorski ulici. Zgradili so jo leta 1929. za potrebe italijanske vojske, ki je tu varovala Rapalsko mejo. Po drugi svetovni vojni se je vanjo naselila jugoslovanska vojska. Od leta 2011. je v njej muzej Notranjske s stalno razstavo o krasu.
Slovenija, Notranjska
Sovič je, 677 metrov visok, postojnski mestni grič na katerem je nekoč stal grad. Ob njegovem vznožju je najstarejši del starega mestnega jedra Postojne, ki se imenuje Majlont
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Majlont je najstarejši del Postojne. Od tu vse poti vodijo na Sovič 😎
Slovenija, Notranjska
Niz pritličnih in nadstropnih hiš na Ljubljanski cesti v Postojni
Slovenija, Notranjska
Simpatična, visoko pritlična hiška, s petosnim pročeljem in dvokapno streho na čop. V osrednji osi ima vhodni portal in kamnite stopnice. V njej se je, 27. junija 1931, rodil slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak
Slovenija, Notranjska
Spominska plošča na pročelju rojstne hiše slovenskega skladatelja Alojza Srebotnjaka.
Slovenija, Notranjska
Nadstropna hiša na Ljubljanski cesti je videti kot mali Peglezen. V njej je bil brivsko frizerski salon že leta 1924. Salon mojstra Janka Ozbiča je danes muzej v malem. V njem je ohranjena izvirna oprema iz leta 1936, ko je njegov oče naročil moderne brivske stole v italijanski Parmi. Za ogled notranjosti je potreben dogovor v TIC Postojna.
Slovenija, Notranjska
Pritlična hiša z roza pročeljem je rojstna hiša Luke Čeča (11. oktober 1785 - 30. julij 1836). Leta 1818. je odkril dodatne rove Postojnske jame. Vse do svoje smrti je delal kot vodnik po kraški jami. 
Slovenija, Notranjska
Spominska plošča na pročelju rojstne hiše, slovenskega jamarja Luke Čeča.
Slovenija, Notrenjska
Čudovita, nadstropna vila z vrtom, petosno fasado in balkonom nad glavnim portalom je bila zgrajena okoli leta 1902. Ob njej je sestra dvojčica z malo bolj bledo fasado 😎
Slovenija, Notranjska
V palači na Ljubljanski 10, je od leta 1992. Glasbena šola. Pred tem je bil v njej dom JLA. Zgradili so jo leta 1904. 
Slovenija, Notranjska
Mogočna palača na Ljubljanski 4 ima obliko črke U. Zgradili so jo leta 1908. za potrebe okrajnega glavarstva. Danes je v njej sedež občine Postojna
Slovenija, Notranjska
V palači, na Ljubljanski cesti 2, je bila nekoč meščanska deška šola. Zgrajena je bila septembra 1909. po načrtih arhitekta Josipa Costaperarie. Na šoli so poučevali v slovenskem jeziku.
Slovenija, Notranjska
Glavni vhod v secesijsko palačo je nekoliko umaknjen. Krasi ga čudovit arkadni kamniti portal. Danes je v zgradbi Ljudska univerza.
Slovenija, Notranjska
Spomenik Sardincem. Spomin na ljudi, ki so jih internirali na Sardinijo, bodisi iz političnih razlogov ali pa so jih vpoklicali v italijansko vojsko. Po kapitulaciji Italije, so prestopili na stran zaveznikov. Spomenik so postavili leta 1972. na prostoru kjer so se povratniki zbirali. 


Slovenija, Notranjska
Detajl nekdanje Deške meščanske šole, danes Ljudske univerze, arhitekta Josipa Costaperarie. Pročelje krasijo elementi iz grobo klesanega kamna. 
Slovenija, Notranjska
Detajl vhodnega arkadnega portala nekdanje meščanske šole
Slovenija, Notranjska
Kulturni dom v Postojni. Nadstropno zgradbo s stebri pred vhodom, ki podpirajo balkon v nadstropju, so zgradili leta 1930.
Slovenija, Notranjska
Tudi hrbtna stran Kulturnega doma je zanimiva in razgibana. 
Slovenija, Notranjska
Mogočna palača na Gregorčičevem drevoredu 3, je bila zgrajena leta 1927. kot podružnica italijanske banke. Sedemosno pročelje z rizalitom krasi kamnito stopnišče .
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Detajl okenske kovane mreže
Slovenija, Notranjska
Detajl kovane mreže na vhodnih vratih
Slovenija, Notranjska
V spomin padlim, na Primorskem, v drugi svetovni vojni
Slovenija, Notranjska
Vila na Cankarjevi ulici ima obliko kocke, šivane kamnite robove in veličasten vhod s kamnitim stopniščem in stebri na katerih sloni balkon s kamnito balustrado. Vila je bila zgrajena leta 1925. kot zasebna klinika v kateri je bilo osem sob. 
Slovenija, Notranjska
Visoko pritlična hiša s secesijskimi elementi, štirikapno streho in frčado. Verjetno je bila zgrajena na začetku 20. stoletja.
Slovenija, Notranjska
Palača na Ljubljanski cesti 5, v Postojni, je bila zgrajena leta 1930. za potrebe tržaške banke. V nadstropju so bila stanovanja. 
Slovenija, Notranjska
Veličasten, kamniti portal s kamnitim stopniščem
Slovenija, Notranjska
Titov trg v Postojni. Na levi strani stoji Kutinova hiša, na desni restavracija Proteus, med njima pa cesta, ki nas pripelje do znamenite Postojnske jame. Ni več kot deset minut hoda. Kutinova hiša ali bolje rečeno dvorec je bila dom družine Nicoletti, ki so bili upravniki kobilarne Lipica. Zadnji lastnik je bila družina Kutin. Bili so trgovci in posestniki.
Slovenija, Notranjska
Predhodnica restavracije Proteus je bila kavarna Jadran, še prej pa je bilo v hiši italijansko gostišče. Na trgu je zanimiva skulptura Človeške ribice, ki je ob enem tudi fontana. 
Slovenija, Notranjska
Od leta 1951. je v palači nastanjen Inštitut za raziskovanje Krasa, pred njim fontana s skulpturo Človeške ribice. Dvorec je zgradil leta 1700. Sebastian pl. Raigersfeld, ko je pogorel grad na Soviču in se je odločil, da bo zgradil novega. Zadnji privatni lastnik dvorca je bil trgovec Franc Jurca. Dvonadstropna palača z dvoramnim kamnitim stopniščem je do danes doživela kar nekaj sprememb. Spreminjala je videz in namembnost. Med drugim je bilo v njej sodišče, sedež davčnega urada in zemljiške knjige. med okupacijo so bili v palači italijanski uradi.
Slovenija, Notranjska
Enonadstropna, dvanajstosna zgradba, na Vilharjevi ulici 14 v Postojni, je bila zgrajena konec 19. stoletja. Do leta 1908. je bila tu bolnišnica, od leta 1950. pa porodnišnica. Tudi danes je namenjena otrokom. V njej je vrtec, tu so dobili svoj prostor tudi mladi taborniki in skavti.
Slovenija, Notranjska
Vrtec Škratek v stari porodnišnici
Slovenija, Notranjska
Osnovna šola Miroslava Vilharja, na Trgu padlih borcev, ki je bil nekoč osrednji trg Postojne. Mogočna zgradba je bila zgrajena leta 1900. Pred njo je bil park, danes pa betonska ploščad 😎
Slovenija, Notranjska
Doprsni kip Miroslava Vilharja, na visokem kamnitem podstavku, stoji pred istoimensko osnovno šolo. Na trg so ga postavili leta 1995. Prejšnji kip, iz leta 1906. je bil, med drugo svetovno vojno, uničen. Miroslav Vilhar se je rodil 7. septembra 1818. v Planini pri Rakeku. Bil je slovenski pesnik in pisatelj, skladatelj in novinar. Zavzemal se je za pravice Slovencev v takratnem avstro-ogrskem cesarstvu, za poučevanje v slovenskem jeziku, za uporabo le tega v državnih uradih. Z ženo sta imela osem otrok, njihov domači učitelj je bil tudi Fran Levstik. Miroslav Vilhar je umrl 6. avgusta 1871. na gradu Kalec, kjer je družina živela. Današnji spomenik je delo kiparja Stojana Batiča. 
Slovenija, Notranjska
Knjižnica Bena Zupančiča in TIC Postojna
Slovenija, Notranjska
Spomenik padlim borcem v NOB. Kip partizana s puško je delo kiparja Frančiška Smerduja (1908. Postojna - 1964. Ljubljana).
Slovenija, Notranjska
Mogočna vila Jurca je bila zgrajena 1910. Zgradil jo je trgovec in veleposestnik Fran Jurca (1845-1926). Danes je v vili okrajno sodišče
Slovenija, Notranjska
Morajo biti reklame res prav povsod 😟
Slovenija, Notranjska
Mercedesov starodobnik
Slovenija, Notranjska
Slovenija, Notranjska
Konjeniški klub Postojna in kuža v glavni vlogi 😍
Slovenija, Notranjska
Narodna noša
Slovenija, Notranjska
Konjska vprega z gasilci
Slovenija, Notranjska
Konjska vprega s poročno kočijo, mladoporočencev pa ni 😎
Slovenija, Notranjska
Z volovsko vprego in lesenim vozom so, v poletnih mesecih, na Kras vozili vodo.
Slovenija, Notranjska
Voz z lesenim sodom za vodo
Slovenija, Notranjska
Moj črni konj ... 😍
Slovenija, Notranjska
Konjska vprega s cerkvenim zvonom
Slovenija, Notranjska
Mogočna trška hiša z dvoramnim stopniščem in polkrožnim, kamnitim portalom je bila zgrajena leta 1854. V pritličju je bila gostilna, danes pa je tu Guštarna oziroma vinoteka. 
Slovenija, Notranjska
Strnjen niz nadstropnih hiš v starem mestnem jedru Postojne. Največja zgradba je rojstna hiša Lojzeta Kraigherja (1877-1959) Bil je slovenski pisatelj, dramatik in zdravnik. Bil je prijatelj Ivana Cankarja. O njem je napisal dramo Umetnikova trilogija. 
Slovenija, Notranjska
Nekaj starega in veliko novega 😎
Slovenija, Notranjska
Lepo ohranjena obrtniška hiša s trgovino ali ateljejem v pritličju in stanovanjem v nadstropju. Hišo v zatrepu krasi romanska bifora.
Slovenija, Notranjska
Stara furmanska hiša na današnji Tržaški cesti ima čudovit polkrožni portal, balkon s kovano ograjo v nadstropju, kjer se ponovi vhodni portal. Hiši so rekli "Dolnji Burger", njen nastanek sega v začetek 19. stoletja. Ob njej še danes stoji nekdanji hlev za konje.
Slovenija, Notranjska
Nadstropna hiša z zunanjim stopniščem in kamniti portal s častitljivo letnico 1593. Stanovanjska hiša in mlin stojita nedaleč od vhoda v Postojnsko jamo, na bregu reke Pivke.
Slovenija, Notranjska
Na začetku 21. stoletja so na reki Pivki, pri Modrijanovem mlinu, zgradili sprehajalne brvi.
Slovenija, Notranjska
Etnološka zbirka v Modrijanovem mlinu
Slovenija, Notranjska
Notranjost mlina in mlinski pripomočki
Slovenija, Notranjska
Mlin je bil prvotno pritlična zgradba, nadzidali so ga istočasno kot stanovanjsko hišo. 
Slovenija, Notranjska
Mlinska kolesa
Slovenija, Notranjska
Ponor reke Pivke, pod vhodom v Postojnsko jamo
Slovenija, Notranjska
Stari Modrijanov mlin in novejši hotel Jama, pred Postojnsko jamo.
Slovenija, Notranjska
Pogled na cerkev sv. Katarine v sosednji vasi Veliki Otok
Slovenija, Notranjska
Stanovanjska hiša je bila sprva pritlična, leta 1672. so jo nadzidali. Danes je Modrijanova domačija z mlinom ob reki Pivki prijetno gostišče.
Slovenija, Notranjska
Jamski dvorec ob vhodu v Postojnsko jamo je bil zgrajen na začetku 20. stoletja. Pod arkadami je vstop v jamo, vse ostalo pa je Kulinarično središče, kjer vam lahko postrežejo s cesarsko pojedino, v spomin na dva pomembna obiskovalca, cesarja Franca Jožefa in cesarice Sisi.
Slovenija, Notranjska
Del Jamske restavracije z arkadnim hodnikom
Slovenija, Notranjska
Izvesek na vhodu v Jamsko restavracijo
Slovenija, Notranjska
Bogati kamnoseški detajli Jamske restavracije.
Slovenija, Notranjska
Tihožitje, kamnita klop in rožni vrt na stopnišču, ki pelje na ploščad pred Jamsko restavracijo
Slovenija, Notranjska
Od nekdanje vile je ostala samo opečnata ograja in dovoz po katerem pridemo v Adrenalinski park.
Slovenija, Notranjska
Leta 1856. je dobila Postojna železnico. Ta je povzročila zaton furmanstva, kajti vse več blaga se je prevažalo po železnici. Postajno poslopje je bilo najimenitnejše na trasi Južne železnice in otvoritve se je udeležil sam cesar Franc Jožef I.  Zgradbo so Italijani povečali, tako da so na obeh straneh dogradili po en trakt v enakem slogu kot je osrednji del.
Slovenija, Notranjska
Notranjost postajnega poslopja se od obiska cesarja Franca Jožefa I, ni kaj dosti spremenilo, če sploh 😎


Povezano:

Cerkev sv. Štefana v Postojni

Vir:
dediščina.si
Register nepremične kulturne dediščine
Katalog: Postojna na mestni poti, Vodič po mestu Postojna, 2016
Drago Kolenc - Kraji, kjer je prepih doma