Prikaz objav z oznako leseni kip. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako leseni kip. Pokaži vse objave

sreda, 1. junij 2016

Samostanska cerkev in Forma viva, v Kostanjevici na Krki

Samostanska cerkev, v Kostanjevici na Krki, je nastala v 13. stoletju, tako kot najstarejši del nekdanjega cistercijanskega samostana. Bahavo, baročno pročelje je dobila leta 1742, po naročilu tedanjega opata, Aleksandra Tauffererja. Cerkev danes deluje kot Potemkinova vas, saj za razkošnim baročnim pročeljem, ni kaj dosti videti. Glavna in dve stranski ladji, odkriti gotski oboki, stebri, nagrobna plošča .. Cerkev je, poleg glavnega oltarja, krasilo še 12 stranskih oltarjev. Leta 1820. so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Večino najdemo v drugih cerkvah, po Sloveniji.
Okolico samostana, krasijo leseni kipi, ki so jih ustvarjali na Mednarodnih kiparskih simpozijih, vse od leta 1961. Značilnost kostanjeviške Forma vive, je ustvarjanje skulptur, v hrastovem lesu.
Slovenija, Dolenjska
Supraporta (nad vrati), z grbom samostana in grbom opata Aleksandra Tauffererja. Oba grba povezuje glava, s škofovskimi simboli.
Slovenija, Dolenjska
Baročna freska prikazuje Marijino oznanjenje. 
Slovenija, Dolenjska
Marijino oznanjenje, freska v atiki pa predstavlja, Čaščenje Marijinega imena.
Slovenija, Dolenjska
Leta 1742, so po naročilu tedanjega opata Aleksandra Tauffererja, na novo pozidali fasado cerkve in ji dali baročno podobo.
Slovenija, Dolenjska
Dva grba, v sicer prazni, samostanski cerkvi
Slovenija, Dolenjska
Snop stebrov v samostanski cerkvi
Slovenija, Dolenjska
Pogled na stransko ladjo in na nekdanji kor. Leta 1820, so na dražbi prodali vso cerkveno opremo. Danes je cerkev prazna, občasno so v njej različne razstave. 
Slovenija, Dolenjska
Nagrobna plošča, Hansa Franza Moscona, iz leta 1616.
Slovenija, Dolenjska
Križno obokan strop v stranski ladji
Slovenija, Dolenjska
Glavna in dve stranski ladji samostanske cerkve z odkritimi gotskimi oboki. Baročne oltarje, ki so nekoč krasili samostansko cerkev najdemo po vsej Sloveniji. Dva stranska oltarja sta v župnijski cerkvi sv. Jakoba, v Kostanjevici na Krki. Glavni, veliki Marijin oltar, najdemo na Golem pri Igu, prav tako tudi baročno prižnico. Tudi v Šentjerneju se lahko pohvalijo s samostanskim oltarje pa verjetno še kje
Slovenija, Dolenjska
Lapidarij, Kostanjevica na Krki. Čašasti kapitel, del stebra iz samostanske cerkve
Slovenija, Dolenjska
Lesena skulptura se imenuje "Oče in sin". Avtorica je izraelska umetnica, Shoshana Heimann. Rojena je bila v Nemčiji, od leta 1933. pa je živela v Izraelu. Skulptura je iz leta 1963. (vir: galerija-bj.si)
Slovenija, Dolenjska
Na lesenem deblu izklesani obrazi
Slovenija, Dolenjska
Lesena skulptura na temo, Kmečki upori 1573.
Slovenija, Dolenjska
Na dvorišču samostana v Kostanjevici na Krki, stoji lesena skulptura Matije Gubca
Slovenija, Dolenjska
Detajl lesene skulpture, Matija Gubec.
Japonski umetnik, Eisaku Tanaka, je v svojo leseno skulpturo, vnesel tudi nekaj barve. Imenuje se "Japonski festival", ustvaril jo je leta 1961. (galerija-bj.si)
Slovenija, Dolenjska
Leseno skulpturo "Cvetje", je ustvarila umetnica iz Bolgarije, Liliya Pobornikova. Skulptura je poklon čudoviti naravi. Ustvarjena je bila na Mednarodnem kiparskem simpoziju, Forma viva v Kostanjevici na Krki, julija 2013. (vir: Dolenjski list, 10.7.2013)
Slovenija, Dolenjska
Del skulpture "Cvetje", bolgarske umetnice, je tudi v potoku, ki teče ob samostanu Kostanjevica na Krki
Slovenija, Dolenjska
Lesena skulptura "Varovalna ograja za naravo". Avtor avstrijski umetnik, Reinhold Neururer. (vir: zloženka, Forma Viva, Kostanjevica na Krki, julij 2011)
Slovenija, Dolenjska
Skulpture v kostanjeviški Forma vivi, so izdelane v hrastovem lesu.
Slovenija, Dolenjska
Lesene štruce kruha, so delo hrvaškega kiparja, Denisa Kraškoviča. Skulptura se imenuje "Dobrota" (vir: zloženka Forma Viva, julij 2011.)


Povezano: Cistercijanski samostan in Galerija Božidar Jakac


Vir: 
Kostanjevica na Krki, Andrej Smrekar, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije,
Zbirka vodnikov št. 218, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana 2015

četrtek, 28. april 2016

Pilštanj, vasica na Kozjanskem

Naša prva postaja, na enodnevnem izletu na Kozjansko, je bil Pilštanj. Leži ob robu Kozjanskega parka in spada v občino Kozje. Sprehodili smo se po starem vaškem jedru oziroma trškem, saj je Pilštanj omenjen kot trg že leta 1404. Od Pastirske gmajne pa do cerkve sv. Mihaela, so nanizane hiše, večina iz 19. stoletja, z značilnimi kozjanskimi kamnitimi in okrašenimi portali.
Pilštanj je ohranil tudi srednjeveški pranger, sramotilni steber. Leta 2014, ob 610-letnici trga Pilštanj, so priredili Prangerjado. Udeležijo se je kraji, ki so tudi ohranili pranger, prireditev pa se odvija vsako leto v drugem kraju.
Pilštanj je znan tudi po kar dveh gradovih, od katerih so danes ostale samo še ruševine. Prvega so postavili v 10. stoletju in prav tu naj bi se rodila sv. Ema, ki jo štejemo za prvo slovensko svetnico. Vatikan jo je uradno potrdil za svetnico, leta 1938.

Slovenija
Pilštanj, pogled na cerkev sv. Mihaela
Slovenija
Lesena polkna 
Slovenija
Kamniti portal, kakršen je značilen za Kozjansko
Slovenija
Enonadstropna hiša s čudovitim kozjanskim portalom, je bila zgrajena leta 1839. Nekaj časa je bil v njej tudi internat za fante, danes pa bolj sameva
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Pranger oziroma sramotilni steber
Slovenija
Ptičja hišica, hotel s petimi zvezdicami :) 
Slovenija

Slovenija

Slovenija
Vogalna, pritlična hiša z značilnim kozjanskim portalom, je bila zgrajena v prvi polovici 19. stoletja. V eni od okenskih niš so postavili stekleni kip sv. Eme
Slovenija
Stekleni kip sv. Eme. Legenda pravi, da se je sv. Ema rodila v 10. stoletju, na Pilštanju
Slovenija

Slovenija
Pastirska gmajna in leseni kip pastirja
Slovenija
Staro gospodarsko poslopje s kozolcem
Slovenija

Slovenija
Na začetku starega vaškega jedra Pilštanja, stoji vodnjak, pokrit z leseno konstrukcijo in dvokapno streho
Slovenija
Pilštanj je eno najstarejših naselij na Kozjanskem
Slovenija
Leta 1432. je dobil Pilštanj trške pravice in s tem tudi pravico do sejma
Slovenija
Leseni možiček
Slovenija
Kvadratna, kamnita zgradba z železnimi vrati je bila shramba za moko, bližnje trgovine. Nad vrati je letnica 1912.
Slovenija
Vodni zbiralnik iz leta 1940. z ročno črpalko. V zbiralnik se je stekala voda iz petih hiš
Slovenija
Tudi to hiško so zgradili takrat kot vodni zbiralnik, 1940

Povezano:

Cerkev sv. Mihaela na Pilštanju




nedelja, 10. april 2016

Cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, v Kočevju

Največja znamenitost Kočevja in Kočevskega, je vsekakor veličastna župnijska cerkev sv. Fabijana in Boštjana ter Jerneja, ki stoji v središču Kočevja, ob reki Rinži. Impozantna, kamnita bazilika, ima tri ladje, dva stolpa, slike, kipe, ima celo vojvodsko klop in pa fantastičen, križno obokan strop, ki je videti, kot bi nanj prilepili perzijsko preprogo. Navdušena sem :)
Župnijska cerkev sv. Jerneja, kakršno lahko vidimo danes, je bila posvečena 19. julija 1903. Načrte za baziliko je izdelal dunajski arhitekt Friedrich Schmidt (1825-1891). Meščani in okoliški vaščani, se niso mogli poenotiti, ali bi popravili staro cerkev ali bi postavili novo. Ko so se končno odločili za novo cerkev pa je arhitekt načrta, umrl. Po rahlo spremenjenih načrtih, je delo prevzel in dokončal arhitekt Avgust Kirstein (1856-1939).
Če so cerkev gradili "Dunajčani" pa je notranje okrasje, v obliki poslikav in kipov, delo domačih slikarjev in kiparjev.

Slovenija
V središču poslikave v apsidi, je Kristus na prestolu, nad njim je golob sv. Duha, pod njim pa Jagnje Božje v medaljonu, ki ga časti 24 starešin z venci v rokah. Pod njimi so naslikani štirje evangelisti. Apsido je poslikal slikar Slavko Pengov, leta 1938.
Slovenija
V luneti, nad polkrožno zaključenim vhodnim portalom, je kamniti relief "Maiestas Domini" (Slava Kristusu). Na njem je podoba Kristusa, ki sedi na prestolu, Relief je ustvaril kipar, Ivan Zalar, leta 1900.
Slovenija
Kamnita župnijska cerkev v Kočevju, je bila posvečena 19. julija 1903
Slovenija
Detajl vhodnih vrat, starinska kljuka
Slovenija
Detajl vhodnih vrat
Slovenija
"Polovica" vhodnega portala v cerkev
Slovenija
Župnišče, pritličje "usklajeno" s cerkvijo
Slovenija
Razgiban tloris cerkve
Slovenija
Zunanjost prezbiterija krasijo kamnite lizene
Slovenija
Križno obokan strop, osrednje ladje, je poslikal slikar, Peter Železnik, leta 1939.
Slovenija
Glavni oltar krasi baldahin
Slovenija
Vojvodska klop ima na sprednji strani dva grba: Turjaški grb in grb družine Breuner
Slovenija
Vojvodska klop
Slovenija
Stranski oltar z lesenim kipom Brezmadežne.
Slovenija
Leseni kip sv. Jerneja, je delo, v Osilnici rojenega kiparja, Staneta Jarma (1931-2011)
Slovenija
Kor z orglami


Povezano, izlet na Kočevsko:

Gotenica, skrivnostna vasica

Cerkev sv. Janeza Krstnika, na Kočevski Reki


Izlet v Kočevje



Vir: UE Kočevje, Umetnostna topografija Slovenije
Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC SAZU, 2010