Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah

V Brežah (Friesach), na Avstrijskem Koroškem, stoji mogočna dominikanska cerkev sv. Nikolaja. Dominikanci so se v Breže naselili v začetku 13. stoletja. Sredi 13. stoletja so začeli graditi gotsko cerkev, ki se je tekom stoletij spreminjala. Danes ima cerkev tri ladje, prezbiterij, stranske kapele z oltarji. Še posebno zanimiv mi je oltar Rožnega venca, ki ni ravno pogost. Cerkev v dolžino meri kar 74 metrov. Cerkev nima zvonika, krasi jo le elegantni gotski stolpič s stožčasto strešico.

Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah, je največja cerkev na Avstrijskem Koroškem. V dolžino meri kar 74 metrov. Kljub svoji velikosti pa cerkev nima zvonika. Na strehi ima eleganten gotski stolpič s stožčasto streho

Timpanon nad glavnim vhodom v cerkev. V središču je Marija z detetom na prestolu. 

Detajl vhodnih vrat. Mogočna cerkev ima tudi mogočno trkalo

Tlakovanje v cerkvi

Dominikanska cerkev sv. Nikolaja v Brežah ima tri ladje, ki so ločene z oboki in stebri. Njihova dekoracija me spominja na Orient

Razpelo

Križev pot v obliki reliefa

Črni dominikanski oltar v stranski kapeli

Oltar Rožnega venca

Oltar Rožnega venca

Krilni oltar sv. Janeza. Spodaj je relief, Marijina smrt. Umetnina je iz začetka 16. stoletja

Glavni, gotski oltar

Detajl poslikanih stebrov dominikanske cerkve sv. Nikolaja v Brežah, na Avstrijskem Koroškem

Kapela z oltarjem evangelistov

Del prižnice in sv. Hieronim ter sv. Ambrož. Na prižnici so reliefi cerkvenih učiteljev. Izdelali so jo okoli leta 1890.

Povezano:

Breže, najstarejše mesto na Koroškem

Vir: voden ogled

Cankarjeva Vrhnika

Ta veseli dan kulture me je, v soboto 3. decembra, popeljal na Vrhniko. Cankarjevo Vrhniko. V pisateljevo rojstno hišo, ki stoji Na klancu in je danes precej drugačna kot v njegovih časih. Skromna, lesena hiška s slamnato streho v kateri je živela Cankarjeva družina je pogorela, ko je imel Ivan komaj tri leta. Zaradi izgube doma in propadlega krojaškega posla, se je družina kar nekajkrat morala preseliti. Na vseh hišah, kjer je družina bivala, so namestili spominske plošče s podrobno razlago kdaj in kje so stanovali Cankarjevi.

Detajl spominske plošče, glava Ivana Cankarja. Delo kiparja Bojana Mavsarja

"Mati, kave bi." je nekoč rekel Ivan Cankar. Besede iz črtice so verjetno navdihnile tudi kiparja Bojana Mavsarja, ki je ustvaril zanimivo spominsko ploščo, ki objema vogal njegove hiše na Vrhniki

Originalna Cankarjeva risba, ki je razstavljena v njegovi rojstni hiši. Ivan Cankar je nameraval študirati arhitekturo. Narisal je portret svojega podpornika in mecena, nekdanjega župana (1889-1908) Vrhnike, Gabriela Jelovška (1858-1927).  

Oče in mamam Ivana Cankarja sta se ukvarjala s krojaštvom, kar je v hiši tudi prikazano

Črna kuhinja. 

Lončena posoda

Ivan Cankar, Erotika. Knjižna izdaja iz leta 1899. Ko je knjižica pesmi izšla, je ljubljanski škof Jeglič pokupil vse izvode in jih zažgal. Tako pohujšljivih knjig pa narod že ne bo bral 😇 Na srečo, je nekaj izvodov prve izdaje le ostalo

Spominska plošča na Cankarjevi hiši

Na pogorišču stare Cankarjeve rojstne hiše, ki je bila lesena in s slamo krita, je zrasla nova. Je zgolj v spomin na velikega pisatelja, saj v njej ni nikoli živel

Baročna cerkev sv. Lenarta, v starem mestnem jedru, na začetku Cankarjeve ulica Na klancu

Ob glavni cesti, na visokem kamnitem podstavku, sedi slovenski pisatelj, dramatik in pesnik Ivan Cankar 10.5.1876 - 11.12.1918) in razmišlja. Le kaj bi rekel o današnjih dogajanjih, takšnih in drugačnih. Bronasti kip je izdelal kipar Ivo Jurkovič, leta 1930. 

Tisa ob Cankarjevem spomeniku

Peš pot med Tržaško cesto in Staro cesto

Hiša s "prelomljeno" glavno fasado na Stari cesti 11, je bila peti dom Cankarjeve družine na Vrhniki. Ko je njihova krojaška obrt propadla, je družina obubožala in nikoli več si ni opomogla. Oče je odšel, mati pa se je z dvanajstimi otroki s težavo prebijala skozi življenje. Večkrat so se morali preseliti. V tej hiši so živeli v pritličju, od leta 1886 do 1890. Od takrat je bila zunanjost hiše večkrat predelana. Leta 1888 je odšel Ivan Cankar od tu na realko v Ljubljano

Cerkev sv. Trojice stoji na vrhu klanca. Ivan Cankar jo v svojih delih omeni kar 28 krat. Cerkev je bila zgrajena leta 1640 s prostovoljnimi prispevki faranov. Cerkev je obdana s kamnitim zidom in trinajstimi kapelicami, ki pa so danes prazne. Nekoč jih je krasil Križev pot, v Kranju rojenega slikarja Layerja

Ob cerkvi sv. Trojice je zanimiva kapela s polkrožnim prezbiterijem obdanim s pilastri

Ob straneh cerkve sv. Trojice sta arkadna hodnika

Freska na pročelju cerkve sv. Trojice

Gozdiček za sprostitev pod cerkvijo sv. Trojice

Z griča na vrhu klanca je lep pogled na Vrhniko in Barje

Vodovod, pod cerkvijo sv. Trojice, je bil zgrajen leta 1904. Takrat je bil župan Vrhnike Gabrijel Jelovšek, ki je bil tudi mecen in podpornik Ivana Cankarja

Na pobočju griča se pasejo koze in poni

Cankarjeva ulica Na klancu je kar strma

Hiša na Stari cesti 16 je bila dom Cankarjevih od leta 1890, ko je oče odšel v srbski Srem pa do 1894, to je eno leto po očetovi vrnitvi. Dom jim je ponudila stara mama Marija Pivk.

Enonadstropna, podolgovata gostilniška hiša z dvokapno streho na čop, na obeh straneh. Hiša je iz 18. stoletja, v 19. pa so jo temeljito obnovili in predelali. Tudi danes je v njej gostilna. Če gremo po poteh Cankarjevih pa je zanimiva hiša, ki stoji diagonalno od te. Hiša na ulici Pri lipi 2 je danes popolnoma drugačna in arhitekturno nezanimiva. Je pa pomembna, ker je bila v hiši Mayerjeva trgovina, kjer sta Starša Ivana Cankarja prodajala svoje krojaške izdelke. Zaradi gospodarskih razmer je trgovina propadla in Cankarjevi so padli v revščino, ki se je niso nikoli več znebili

Voljčeva ulica s župnijsko cerkvijo sv. Pavla. V hiši, na številki 25, so stanovali Cankarjevi leta 1896. Tu so ostali slabo leto. Imeli so sobo v prvem nadstropju, drugo in tretje okno z leve strani. Kuhinja je bila skupna z drugimi stanovalci

Skozi Vrhniko teče razgiban potok Bela

Povezano:

Vrhnika, Cankarjev prečuden kraj


Foto zgodbe iz Slovenije:

Polhov Gradec

Koper

Vir; Zloženka: Cankarjeva Vrhnika, Po poti Cankarjeve mladosti, ZIC, 2015

info table na hišah

Krnski Grad - Karnburg, na Gosposvetskem polju

Krnski Grad, po avstrijsko Karnburg, je majhna vasica na robu Gosposvetskega polja. Od Celovca je oddaljena slabih deset kilometrov. Tu je bilo nekoč središče Karantanije. Na strateški vzpetini, od koder je bilo Gosposvetsko polje zelo dobro vidno, je stal knežji dvorec. Nedaleč stran je, vse do leta 1862, stal znameniti knežji kamen kjer je obred ustoličevanja karantanskih knezov, potekal v slovenskem jeziku. Dvorca karantanskih knezov ni več, knežji kamen, ki je del antičnega stebra pa hranijo v Deželnem dvorcu, v Celovcu.
Tudi danes je, s te vzpetine, pogled na Gosposvetsko polje odprt in enkraten. Na vzpetini danes stoji, manjša enoladijska cerkev sv. Petra in Pavla, ki je v zgodovinskih virih, prvič omenjena leta 927. V prvi polovici 14. stoletja, so ob cerkvi postavili kapelico sv. Ane. Povezuje ju kamnit prostor, v katerem je danes zakristija.

Cerkev sv. Petra in Pavla in kapela sv. Ane na Krnskem Gradu. Tu je nekoč stal knežji dvorec in znameniti knežji kamen, ki ga hranijo v Celovcu.

Kapelico sv. Ane so zgradili v prvi polovici 14. stoletja

Prostor, ki povezuje cerkev sv. Petra in Pavla s kapelico sv, Ane, je danes zakristija. Tudi na njej so kamnite rimske plošče

Cerkev sv. Petra in Pavla so zgradili z večjimi in manjšimi kamni, ki so jih našli v okolici. Večina je iz ostankov rimskih naselbin. Zanimiva je uporaba rdeče malte

Zakristija

Rimski spomenik

Zunanje, zavito kamnito stopnišče cerkve sv. Petra in Pavla, ki vodi na zvonik

Kamniti portal, vhod v cerkev sv. Petra in Pavla

Vhod v kapelo sv. Ane. Z lesenima stebroma podprta strešica, nad vhodom, je pokrita s skrilavci. Pod kapelo je kostnica

Ob župnišču stoji simpatična, lesena hišica z dvokapno streho in teraso. Nahaja se na vrhu Kalvarije. Sodeč po sliki na vhodnih vratih, tudi ta sodi h župnišču

Gosposvetsko polje, središče Koroške, se razteza od Celovca do Šentvida ob Glini. 

Kalvarija. Mimo postaj Križevega pota se povzpnemo do cerkve sv. Petra in Pavla.

Povezano:

3 Šentvid ob Glini - St. Veit/Glan

3 Cerkev sv. Vida v Šentvidu ob Glini

4. Škofovska kapela

5. Breže - Friesach

Vir: Janko Zerzer, Po koroških poteh, Kulturnozgodovinski turistični vodnik, Mohorjeva družba Celovec, 2014