Prikaz objav z oznako križev pot. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako križev pot. Pokaži vse objave

sreda, 27. december 2017

Svetišče Stara Gora nad Čedadom - Castelmonte

Svetišče na Stari Gori pri Čedadu je od nekdaj cilj tudi slovenskih romarjev. Do Marijinega svetišča vodi Križev pot s kapelicami, lahko pa si izberemo lažjo pot in se na vrh lepo pripeljemo. Svetišče na Stari Gori marsikoga spominja na gnezdo, meni pa se je porodila asociacija na slovenski Štanjel. S taborskim obzidjem obdano Svetišče, okrogli obrambni stolp, do kamnitega vhodnega portala pa vodi rahlo vzpenjajoča se pot.
Danes je središče Svetišča črna Marija z njej posvečeno cerkvijo. "Rojstvo" kipa Marije z detetom sega v sredino 15. stoletja. Glavni baročni oltar, ki ju obdaja pa tudi stranski oltarji, so delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja.
Pod cerkvijo je enako velika kripta, ki je bila prvotna cerkev, kasneje povečana. Posvečena je sv. Mihaelu. Stene v cerkvi in kripti so prekrite z zahvalnimi podobami. Na njih so prikazane različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli za kar so hvaležni Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare.
Cerkev Matere božje obdajajo samostan, župnišče in številne nadstropne kamnite hiše, ki so danes večinoma spremenile svojo namembnost. Postale so hoteli, restavracije, prodajalne spominkov ...

Italija, Furlanija - Julijska krajina
Črna Marija z detetom
Stara gora nad Čedadom v pozno jesenskem času
Svetišče na Stari gori, stoji 618 metrov nad morjem. Od Čedada je oddaljeno približno osem kilometrov.
Na Stari gori so našli arheološke ostanke še iz rimskih časov, kar dokazuje, da je bila tu rimska postojanka.
S Stare gore je lep pogled na okoliško hribovje, od Matajurja pa vse do Marijinega Celja
Kamnito stopnišče je speljano ob obzidju, kot v Fabianijevem Štanjelu
Polkrožni, kamniti portal vodi v Sveto mesto, obdano z obzidjem. 
Pogled skozi strelno lino na z rujem obraslo obzidje
Glavni, baročni oltar Marijinega svetišča je delo beneških mojstrov. Nastal je v drugi polovici 17. stoletja.
S freskami poslikana slavoločna stena
Glavni baročni oltar romarske cerkve Matere božje na Stari gori. V središču je kip Marije z detetom iz začetka 15. stoletja.
Freska na oboku prezbiterija
Tudi stranska oltarja, ob slavoločni steni, sta delo beneških mojstrov iz druge polovice 17. stoletja
Stranski baročni oltar
Križev pot v obliki reliefa
Poslikan strop prezbiterija v kripti, ki je pod glavno cerkvijo
Prva krščanska cerkev na Stari gori je bila posvečena sv. Mihaelu. Kasneje so nad njo zgradili Marijino cerkev.
Sv. Mihael ubija zmaja. Nekdanja cerkev je danes kripta. Ko so nad njo zgradili Marijino cerkev, so ladjo kripte podaljšali, tako da sta danes po velikosti enaki
Prezbiterij kripte zapirajo umetelno kovana vrata
Stene v kripti in cerkvi so prekrite s številnimi zaobljubnimi podobami. Te prikazujejo različne nesreče, v katerih so ponesrečeni čudežno preživeli in se zahvaljujejo Materi božji. Nekatere podobe so zelo stare. Tale je iz leta 1949.
Glavni vhod v cerkev. Kamniti portal s stopniščem. V luneti je podoba Marije z detetom
Cerkev Matere božje na Sveti Gori, kot jo vidimo danes, je iz leta 1744. 
Obzidje v obzidju. Cerkev ima svoje obzidje. Naselje, ki se je razvilo ob cerkvi je prav tako obzidano s taborskim obzidjem
Pročelje župnišča krasita dve niši s kipoma. 
Mali trg s kamnitim vodnjakom
Kamnite hiše, ki stojijo v okolici svetišča, so se danes spremenile v hotele, hostle, restavracije, trgovine s spominki ...
Arkadni hodnik pod cerkvijo
Ozke, s kamni tlakovane uličice Svetega mesta
Poklon treh svetih kraljev. Relief na pročelju ene izmed hiše
Tabla na steni tudi v slovenskem jeziku
Sveta Gora, konec oktobra, odeta v ruj in čudovite jesenske barve.


Povezano:

Čedad - Cividale del Friuli

Landarska jama in cerkev sv. Janeza Krstnika in Evangelista




Vir: voden ogled 
zloženka Svetišče na Stari gori nad Čedadom


sobota, 17. junij 2017

Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Domžalah

Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhni vzpetini, na začetku Domžal, če prihajamo iz ljubljanske smeri. Deset metrska vzpetinica se imenuje Goričica. Starejša cerkev, ki je stala na tem mestu, se prvič omenja leta 1526. Zaradi turških vpadov je bila cerkev obdana s pravokotnim obzidjem in štirimi obrambnimi stolpi. Vse skupaj je varovalo še okroglo obzidje in obrambni jarek. Konec 19. stoletja so taborsko obzidje porušili. Staro cerkev so prezidali in povečali ter zgradili pokopališče.
Cerkev kot jo vidimo danes je iz leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Nekaj umetnin je iz stare cerkve, večina pa je novejših in delo slovenskih slikarjev in arhitektov. Prezbiterij je poslikal slikar Slavko Pengov. Freske prikazujejo Marijino življenje. Zanimive so nenavadne orgle, ki so jih izdelali po načrtih arhitekta Ivana Vurnika. Po načrtih Plečnikovega učenca, Antona Bitenca, so prenovili kor. Tudi Križev pot na lesenih ploščah je delo slovenskega slikarja in verjetno je najmlajša umetnina v cerkvi.
Osrednja Slovenija
Kapela Matere Božje. Baročna kapela s kupolasto streho je bila zgrajena leta 1906, na mestu stare kapelice
Osrednja Slovenija
Župnijska cerkev Marijinega Vnebovzetja stoji na majhnem gričku, imenovanem Goričica. Današnja cerkev, z izjemo baročnega zvonika, je bila zgrajena leta 1892. Po načrtih arhitekta Ivana Pengova, so jo leta 1938. prezidali in povečali. Cerkev ima obliko križa. Ob njej je župnišče, kapela in staro pokopališče.
Osrednja Slovenija
Na zunanji strani prezbiterija stoji s konzolo podprt, dva in pol metrski, bronasti kip Kristusa Kralja. Kip je delo domžalskega kiparja Petra Lobode (1894. Domžale - 1952. Ljubljana)
Osrednja Slovenija
Železno razpelo na kamnitem podstavku, na starem pokopališču, nosi letnico 1904.
Osrednja Slovenija
Glavni oltar Marije Vnebovzete s tabernakljem iz sivega marmorja in kupolo na stebričkih. Oltarna slika, Marijino Vnebovzetje, je delo slikarja Slavka Pengova. Na visokih podstavkih sta kipa sv. Cirila in sv. Metoda.
Osrednja Slovenija
Obok prezbiterija krasi freska Marijino kronanje, iz leta 1938, ki je delo slikarja Slavka Pengova.
Osrednja Slovenija
Na vsaki strani prezbiterija so tri niše s slikami Slavka Pengova, ki so posvečene župnijski zavetnici Mariji Vnebovzeti. Prizori so iz njenega življenja: Jezusovo rojstvo, Marija pri Elizabeti, Angelski pozdrav v nazareški hiši, Zdrava, milosti polna ...


Osrednja Slovenija
... Marija daruje Jezusa v templju, Marija z 12-letnim Jezusom v templju, Marijina smrt.
Osrednja Slovenija
Razpelo
Osrednja Slovenija
Na slavoločni steni je kip Srca Jezusovega iz leta 1903, stoji pa na novejšem oltarju, ki je delo arhitekta Ivana Pengova.
Osrednja Slovenija
Marija z Detetom
Osrednja Slovenija
Stranski oltar sv. Jožefa z Detetom. Ob njima stojita kipa sv. Alojzija in sv. Luka
Osrednja Slovenija
Marmornat prestol na katerem sedi Žalostna Mati Božja z mrtvim Jezusom. Umetnina je iz leta 1897.
Osrednja Slovenija
Lesen renesančni okvir s kamnitim, barvanim kipom Marije z Detetom naj bi bil iz 15. stoletja
Osrednja Slovenija
Veliko, leseno razpelo
Osrednja Slovenija
Baročna marmorna prižnica na kamnitem podstavku je iz leta 1896. Slike na kovinskih ploščah predstavljajo Kristusa in štiri evangeliste
Osrednja Slovenija
Stranski oltar sv. Ane z Marijo, ter sv. Uršula in sv. Katarina, iz leta 1897
Osrednja Slovenija
Take orgle kot jih ima domžalska župnijska cerkev pa ne vidiš prav pogosto. Narejene so bile po načrtih arhitekta Ivana Vurnika, leta 1928. Po načrtih Antona Bitenca, so leta 1951, prenovili kor.
Osrednja Slovenija
Križev pot na lesu je verjetno najmlajša umetnina v cerkvi. Slikar Lojze Čemažar ga je ustvaril leta 1989.
Osrednja Slovenija
Poslikave in oprema župnijske cerkve Marijinega Vnebovzetja v Domžalah, so v večini, delo slovenskih slikarjev in arhitektov
Osrednja Slovenija


Povezano:




Vir: Stane Stražar, Domžale mesto pod Goričico
Saša Roškar, Mesto Domžale, Sprehod skozi prostor in čas. 2013