Prikaz objav z oznako kor. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako kor. Pokaži vse objave

ponedeljek, 28. marec 2016

Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

Na izletu, na Kočevsko, smo se ustavili tudi v Kočevski Reki in obiskali novodobno cerkev sv. Janeza Krstnika in tamkajšnjega župnika. Ogledali smo si cerkev, ki je bila posvečena leta 1999. Prejšnjo, baročno cerkev, so odstranili po drugi svetovni vojni. Na srečo se je ohranilo vsaj nekaj dragocenih kipov, ki krasijo novo cerkev, skupaj z novimi, lesenimi kipi in skulpturami, akademskega kiparja, Staneta Jarma in vitraži, slikarja Marka Jermana.
Enoladijska cerkev s prosto stoječim zvonikom, tako združuje preteklost in sedanjost. Je zanimiva in vredna ogleda.


Slovenija
Cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki. Posvetili so jo leta 1999, postavili pa na mestu, kjer je stala baročna cerkev. Slednjo so, kot navaja zloženka Župnijskega urada in Krajevne skupnosti Kočevska Reka, nasilno podrli 25. in 26. januarja 1954.
Slovenija
Kočevska Reka je vas oziroma manjše naselje, ob vznožju Goteniškega Snežnika. 
Slovenija
Novo cerkev sv. Janeza Krstnika, krasijo leseni kipi in skulpture, akademskega kiparja, Staneta Jarma pa tudi nekaj baročnih kipov, ki so se na srečo še ohranili
Slovenija
Vitraž za Križanim, predstavlja posodo in kelih
Slovenija
Dve polkrožni okni je poslikal slikar Marko Jerman.
Slovenija
Kor in orgle. Enoladijska cerkev nima stropa, zato so lepo vidni leseni tramovi in podstrešje. Načrt za cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki, je izdelal arhitekt Janez Gomboc.
Slovenija
Kip, ki je preživel "pokol" baročne cerkve
Slovenija
Drugo, polkrožno, poslikano okno
Slovenija
Oltarna miza
Slovenija
Govorniški pult z lesenimi kipi treh deklet, ki pojejo
Slovenija
Baročni kip angela in pet postaj Križevega pota
Slovenija
Manjši kipec v kotu cerkve
Slovenija
Delček Križevega pota v lesu. Akademski kipar, Stane Jarm.
Slovenija
Tabernakelj
Slovenija
Več kot 400 let star oreh. Po besedah župnika, ga je napadla žled. Upam, da si opomore. Tam kjer je nekoč stala baročna cerkev, so leta 1961, postavili spomenik in uredili grobnico za padle v drugi svetovni vojni



Vir: župnik na Kočevski Reki
zloženka: Župnija sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki

nedelja, 6. marec 2016

Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal

Pravijo ji Mati vseh slovenskih cerkva. Vendar ta veličastna in čudovita cerkev danes ne stoji na slovenskih tleh. Ponosna stoji na Gosposvetskem polju, na avstrijskem Koroškem. Imenuje se, Gospa Sveta oziroma cerkev Marijinega vnebovzetja in po avstrijsko, Maria Saal.
Predhodnico današnje cerkve je v 8. stoletju postavil prvi koroški škof sv. Modest.
Cerkev, kot jo vidimo danes, je bila postavljena v prvi polovici 15. stoletja. Mogočna triladijska cerkev, s prečno ladjo in čudovitimi oboki ter dvema zvonikoma, ki se ponašata z največjim koroškim zvonom, cerkev v kateri se prepletata gotika in barok, z vsemi kipi in poslikavami ter oltarji, je res vredna ogleda.
Foto zgodba notranjosti cerkve in nekaj zunanjosti

avstrijska Koroška
Gotska cerkev Marijinega Vnebovzetja, na Gosposvetskem polju, iz prve polovice 15. stoletja. Dva zvonika, vidna daleč naokoli, se ponašata z najstarejšim zvonom na Koroškem, iz leta 1687.
avstrijska Koroška
Čudovita, gotska cerkev pri Gospe Sveti je tako velika, da ni šla na eno fotografijo :) Morala sem narediti dve. Tudi zunanjost cerkve ni nič manj zanimiva od notranjosti. Obdana je s številnimi nagrobnimi ploščami, reliefi, srednjeveškimi kamni ...
Koroška Avstrija
Kamniti gotski svetilnik, datira v leto 1497. Stal je na nekdanjem pokopališču, danes pred stranskim vhodom v cerkev Gospa Sveta
Koroška Slovenija
Mrežasto rebrasti obok srednje ladje in pogled na kor z baročnimi orglami iz leta 1735.
avstrijska Koroška
Stranski oltar
avstrijska Koroška
Glavni baročni oltar iz leta 1714.  V središču je kip Matere božje z Jezusom, nastal okoli leta 1425. Ob straneh sta kipa apostolov Petra in Pavla ter dveh svetnikov, Gregorja in Ruperta.
avstrijska Koroška
Mrežasto rebrasti obok na prečni ladji. Ohranilo se je tudi nekaj poslikave.
avstrijska Koroška
Lepo ohranjena poslikava stropa
avstrijska Koroška
Stenska poslikava iz leta 1928. Jezus rešuje Petra, slikar Herbert Boeckl. Komu je podoben Peter :) 
avstrijska Koroška
Gotski krilni oltar sv. Jurija, datira v leto 1526. Ob straneh sta sv. Ana, mati Device Marije in Jezusova babica ter sv. Osvald oziroma Ožbolt
avstrijska Koroška
Mogočni steber v mogočni cerkvi
avstrijska Koroška
Stenska freska v prezbiteriju, je freska Treh kraljev. Je najstarejša freska, nastala je leta 1435.
avstrijska Koroška
Baročna prižnica
avstrijska Koroška
Štukatura in poslikava oboka stranske kapele
avstrijska Koroška
Vitražno okno s podobo
avstrijska Koroška

avstrijska Koroška
Stoječi kropilnik
avstrijska Koroška
Vhod na dvorišče svetišča in prezbiterij cerkve z zunanje strani
avstrijska Koroška
Detajl dekanijske hiše
avstrijska Koroška
Cerkev Gospa Sveta - Maria Saal, je današnjo, gotsko podobo, z dvema stolpoma, dobila v 15. stoletju. Zidali so jo s kamni iz Virunuma, rimsko ime za Celovec.


Izlet na avstrijsko Koroško

Vrba, ob Vrbskem jezeru

Muzej lutk Elli Riehl



Gospa Sveta in Gosposvetsko polje, Marjan Zadnikar, Mohorjeva založba, 1988.

petek, 4. marec 2016

Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični

V središču samostanskega kompleksa v Stični, stoji stiška bazilika. Posvečena je Žalostni Materi Božji. Prvo cerkev so gradili dvajset let in jo leta 1156. posvetili. V svoji zgodovini so samostan in cerkev kar dvakrat požgali in izropali Turki. Cerkev, z baročno podobo, kot jo vidimo danes, je bila zgrajena 1622. leta.
Baročna stiška bazilika je troladijska, s prečno ladjo. Ob glavnem oltarju, so v prezbiteriju tudi meniške korne klopi in Plečnikov tabernakelj, ki so ga farani podarili cerkvi ob njenem 800-tem rojstnem dnevu.
Slovenija
Baročna cerkev Žalostne Matere Božje, pogled z velikega vzhodnega dvorišča. Cerkveni zvonik, je dobil današnjo baročno podobo leta 1751. Prvotno je bil gotski. 
Slovenija
Cerkev v cistercijanskem samostanu, v Stični, so zgradili in posvetili leta 1156. Dvakrat so jo Turki požgali in izropali. Tudi druga svetovna vojna ji ni prizanesla. Cerkev je bila leta 1945. dvakrat bombardirana. Poškodovan je bil zvonik, glavni oltar in večina oken.
Slovenija
Ob 800-letnici stiške opatije, je papež Pij XI. cerkev povzdignil v baziliko. Stiška bazilika je med največjimi cerkvami v Sloveniji. Dolga je 64 metrov, široka pa 18 metrov.
Slovenija
Ohranjeno prvotno romansko okno, na stiški baziliki. Taka okna so bila po vsej dolžini cerkve.
Slovenija
Detajl glavnega vhoda v baziliko in grbi stiških opatov
Slovenija
Grb vojvodine Kranjske se nahaja pod korom
Slovenija
Baročno omaro so obnovili in vanjo namestili nove orgle
Slovenija
Na steni stiške bazilike je kamnita plošča s turjaškima grboma iz 15. stoletja. 
Slovenija
Nagrobna plošča
Slovenija
Baročni glavni oltar v stiški baziliki s kipom Žalostne Matere Božje, ki je edini ohranjen kip iz začetka 17. stoletja
Slovenija
V prezbiteriju, na obeh straneh glavnega oltarja, so nameščene klopi meniškega kora
Slovenija
V prezbiteriju je tudi zelo zanimiv bralnik. Še posebno njegov spodnji del, ki je bogato izrezljan. Noga je iz leta 1898. na njej pa so kipci štirih redovnih svetnikov.
Slovenija
Posebna znamenitost stiške bazilike je tabernakelj, arhitekta Jožeta Plečnika. Leta 1954. so stiški farani, svoji cerkvi darovali Plečnikov tabernakelj. 


Povezano: Križni hodnik v stiškem samostanu

Cistercijanski samostan v Stični



Vir: Samostan Stična in njegove znamenitosti, Marijan Zadnikar, 2001
stična.si/Zgodovina stiške cerkve















torek, 29. december 2015

Jaslice in cerkev Marijinega oznanjenja

Baročna cerkev Marijinega oznanjenja, vsem nam bolj znana kot Frančiškanska cerkev, na Prešernovem trgu, v Ljubljani, vsako leto postavi velike jaslice, ob oltarju velikega mojstra, Francesca Robbe. Po ogledu jaslic pa si vsekakor velja ogledati tudi notranjost enoladijske cerkve, obdano s kapelicami, s stranskimi oltarji in kipi velikih mojstrov, tudi Francesca Robbe pa tudi freske, ljubljanskega slikarja in portretista, Matevža Langusa in kasnejše od slikarja Mateja Sternena.

Slovenija
Kljuka s stilom. Odprimo vrata cerkve Marijinega oznanjenja in si, v veselem decembru, oglejmo jaslice in čudovito frančiškansko cerkev na Prešernovem trgu, v Ljubljani
Slovenija
Baročno cerkev Marijinega oznanjenja, kot jo vidimo danes, so postavili med leti 1646. do 1660. Baročna prižnica je bila postavljena okoli leta 1770.
Slovenija
Jaslice v ljubljanski frančiškanski cerkvi, vsako leto privabijo množico obiskovalcev
jaslice
Jaslice pri frančiškanih
jaslice
Jaslice pri frančiškanih - pastirček z ovčicami :) 
jaslice
Jaslice pri frančiškanih - pot čez puščavo
Slovenija
XI. in XII. postaja Križevega pota
Slovenija


Slovenija
Freske na stropu so delo slikarja Mateja Sternena
Slovenija
Frančiškanska cerkev v Ljubljani ima za glavnim oltarjem še tri kapelice. Ena od njih ima na oltarju črno Marijo z detetom
Slovenija
Anton Martin Slomšek, kapela za glavnim oltarjem
Slovenija
Manjše orgle v prezbiteriju cerkve
jaslice
Jaslice, pred čudovitim. baročnim glavnim oltarjem, mojstra Francesca Robbe
Slovenija
Strop, poslikan s freskami in orgle na cerkvenem koru. Prvotne freske na stropu je poslikal slikar Matevž Langus, vendar se niso ohranile, razen v stranskih kapelah. Ladjo in prezbiterij je na novo poslikal slikar Matej Sternan, med leti 1925. do 1933. (zvkds.si)
Slovenija
Levi stranski oltar, posvečen Materi božji
Slovenija
Tlakovanje v stranski kapeli sv. Treh kraljev. Nagrobna plošča ima v vseh vogalih srce.
Slovenija
Del baročne prižnice, ki sega tudi v stransko kapelo sv. Treh kraljev
Slovenija
Orgle. Leta 1870. jih je izdelal in postavil orglarski mojster Franc Goršič, ki se je rodil v ljubljanskem Krakovem, 21.19.1836. Leta 1902. so frančiškani poklicali avstrijskega orglarskega mojstra Mauracherja, ki je orglam dodal še tretji manual in 12 registrov. . Mogočne orgle imajo danes tri manuale in 44 registrov in so druge največje v Ljubljani (dlib.si - Orgle v ljubljanskih cerkvah)
Slovenija
Spovednica
Slovenija
Frančiškanska cerkev v Ljubljani (cerkev Marijinega oznanjenja) ima eno ladjo, na vsaki strani po tri kapele in še tri za glavnim oltarjem. Ima dolg, raven prezbiterij in mogočne orgle na koru.
Slovenija
Stranska kapela Žalostne Matere božje
Slovenija
Stranska kapela
Slovenija
Prezbiterij
Slovenija
Desni, stranski oltar. Oltar sv. Križa
Slovenija
Cerkvene klopi
Slovenija
Sv. Anton Puščavnik, kip v stranskem oltarju sv. Valentina iz leta 1681
Slovenija
Sv. Rok, kip v stranskem oltarju sv. Valentina
Slovenija
Freska na stropu stranskega oltarja
Slovenija
Obok s freskami, pod cerkvenim korom


Vir: Blaž Resman, “Frančiškanska (prvotno avguštinska) cerkev Marijinega oznanjenja”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/franciskani (datum dostopa: 29.12.2015 11:15)